Trenutna minimalna plača v Republiki Sloveniji je pri 561 evrov neto oz. 604 evrih neto nižja od praga revščine, ki je postavljen pri 617 evrih. To pomeni, da več kot 37 000 zaposlenih z najnižjimi plačami, kljub 40-urnemu delavniku, ne zasluži dovolj, da bi poskrbeli za vsakodnevne stroške. Kako ukrepati, je popolnoma jasno: dvigniti moramo minimalno plačo takoj na 646 evrov neto, 1. septembra pa na 700 evrov neto.
Minimalna plača, ki ne varuje pred revščino in ki ne omogoča dostojnega življenja ljudem, ni minimalna plača, ampak je miloščina. Medtem, ko je 10% tistih z najvišjimi plačami v zadnjih 2 letih dobilo 80 milijonov evrov letno, se je v treh letih minimalna plača zvišala za slabih 1,6 evra. V Združeni levici smo zato danes predstavili zahtevo za dvig minimalne plače.
Luka Mesec: “Že tri leta v državi beležimo gospodarsko rast, minimalna plača pa se je v tem času zvišala le za 1,6 evra. Humanitarni delavci poročajo, da je kar vsak peti prosilec za pomoč zaposlen. Torej dela, a od svojega dela ne more preživeti. Skrajni čas je, da minimalno plačo dvignemo na dostojno raven. V ZL predlagamo, da se jo januarja z redno uskladitvijo poveča na 646 evrov, septembra pa na 700 evrov.”
V Združeni levici smo prepričani, da bi moralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ob letošnji redni uskladitvi, minimalno plačo povečati na 855,20 evrov bruto oz. 646,53 evrov neto, ob predpostavki uporabe povišane splošne olajšave.
Od takega dviga bodo imeli največ koristi delavci, saj se bo njihov neto dohodek občutno povečal, realni strošek delodajalcev pa bodo nižji od nominalnega dviga. Že zdaj se namreč prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstveno zavarovanje obračunavajo in plačujejo od (minimalne) osnove, ki je višja od minimalne plače. Osnova je v letu 2016 znašala 52 % povprečne mesečne bruto plače (tj. 809,06 evra), v letu 2017 pa se bo zvišala glede na rast povprečne plače v letu 2016. Strošek razlike v osnovi za obračun morajo že zdaj poravnati delodajalci. Predlagani dvig minimalne plače se bo torej v veliki meri prelil v višje neto plače zaposlenih.
V današnjih razmerah predlagani dvig minimalne plače ni samo socialno nujen, ampak tudi ekonomsko smiseln ukrep. Saj ne bi ogrozil stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ampak bi preko povečanega povpraševanja prispeval k rasti BDP, pa tudi prihodkov države, ki so na razpolago za socialne prejemke in delovanje socialne države.
A dvig minimalne plače na 645 evrov neto ob redni uskladitvi nikakor ni dovolj. V Združeni levici smo prepričani, da je minimalno neto plačo potrebno zvišati na 700 evrov že s 1. septembrom letošnjega leta. To je znesek, ki bi delavcem omogočil, da ne bi životarili iz meseca v mesec s plačo nekaj evrov nad pragom revščine. Vsako delo bi moralo zagotavljati dostojno življenje, zato je nujno, da je minimalna plača vsaj 700 evrov.
Predlagan dvig minimalne plače pomeni dvig nad raven golega preživetja, upošteva trenutne makroekonomske razmere in minimalno plačo dejansko postavlja za instrument, ki omogoča dostojno življenje delavkam in delavcem. Kot se glasi četrta točka Evropske socialne listine: »Vsi delavci imajo pravico do pravičnega plačila, ki zadošča njim in njihovim družinam za dostojno življenje.
Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke ter delovni ljudje.
Luka Mesec: “Slovenija je lani izvozila kar za 2,7 milijarde evrov več kot uvozila. Problem pa je, kako se presežki razporejajo. V trgovinskih verigah kot so Hofer, Lidl, Spar, Mercator, so beležili 521 milijonov čistega dobička, slišimo, da si menedžerji izplačujejo večstotisočevrske nagrade, večina prodajalk in prodajalcev pa dela na minimalnih plačah. Država mora poskrbeti, da bodo za delo nagrajeni tudi oni.”
