Spodaj navedeni govor je prebral Miha Kordiš, član IDS in poslanec koalicije ZL v Državnem zboru, na proslavi na Kokrici ob Dnevu boja proti okupatorju, dne 27.4.2015.
Dan boja proti okupatorju je praznik spomina in je praznik opomina. Spominja nas na ustanovitev Osvobodilne fronte leta 1941 in na junaški upor narodnoosvobodilnega gibanja. Hkrati nas današnji dan opominja, da fašizem ni poražena zgodovinska epizoda, ampak stalni spremljevalec kapitalizma in njegovih kriz.
Udin boršt predstavlja pomembno točko v tem veličastnem obdobju zgodovine. Bil je žarišče partizanstva na Gorenjskem. Prepojen s krvjo bork in borcev 2. bataljona Kokrškega odreda je simbol nepopustljive volje in nezlomljivega ljudskega upora. In kakšen upor je to bil! Danes si težko predstavljamo položaj bork in borcev ter vseh aktivistov v partizanih. Ujeti med pomanjkanje osnovnih dobrin, orožja in ugodja ter mnogo močnejšega nasprotnika, orjaški nacistični vojaški stroj, so razvili zastavo upanja. Vstali so zoper strahovlado in izrekli odločni ne pokorni vdanosti v usodo. Šlo je za res veličasten upor.
SOCIALNA REVOLUCIJA
Danes o drugi svetovni vojni velja prepričanje, da je šlo za spopad med nacifašizmom na eni in veliko antifašistično koalicijo na drugi strani. To drži samo napol. Današnji dan je priložnost, da povemo na glas resnico, vso resnico! Boj proti okupatorju ni bil samo boj za narodno ohranitev in osvoboditev, boj proti imperializmu in tuji nadvladi.
Boj proti okupatorju je bil tudi boj za socialno osvoboditev ljudstva izpod škornja domačih izkoriščevalcev.
Tovariši in tovarišice! V NOB sta si nerazločljivo segla v roke dva najčistejša in najplemenitejša izraza ljudskega hrepenenja – kulturna osvoboditev in socialna revolucija. TO je bil NOB – in TO moramo trajno ohraniti v spominu: konec z okupatorjem in konec z domačimi gospodarji!
SKRAJNA DESNICA
Negovanje tega spomina je pomembno. Še posebej, ker je pod napadom in se krha. Po eni strani se pozablja na boj za pravičnejšo družbo, za socialno enakost. Po drugi strani se načrtno blati NOB in odkrito zagovarja kolaborante nacistov in fašistov, domače izdajalce.
Ta dvojna zgodovinska amnezija in revizija že pušča velike posledice. Med ljudmi so vse pogostejša enačenja NOBja in domobranstva ter ideje, da bi bilo ljudstvo brez upora proti okupatorju na boljšem. Kako. Zelo. Se motijo.
Skoraj 70 let po vojaškem porazu nacizma in fašizma, je skrajna desnica močnejša kot kadarkoli v preteklih desetletjih. Od Nacionalne fronte v Franciji, do grške Zlate zore ter Jobbika na Madžarskem, pa vse do neonacistov v ukrajinski vladi. V Evropi znova narašča plima »rjave internacionale«.
To ni naključje. Kapitalizem doživlja hudo krizo. In če je kriza prvorojena zver kapitalizma, je fašizem njen odsev v ogledalu. V Sloveniji iz dneva v dan tonemo v globljo revščino, v vse večjo neenakost. Mladi nimajo nobene prihodnosti, nobenega upanja. Drsimo v bedo in drsimo v siromaštvo. Celoten politični vrh prisega na doktrino neoliberalizma. Razmere postajajo vse bolj podobne tistim izpred druge svetovne vojne.
SUVERENOST
Z vstopom v EU in NATO smo se odpovedali svoji suverenosti. Privatizacija državnega premoženja, ki trenutno poteka zelo intenzivno, bo odnesla še zadnje temelje gospodarske hrbtenice. Premoženje, ki so ga desetletja gradili naši starši in stari starši sedaj razprodajno prehaja v roke mednarodnega kapitala. V zadnjih nekaj tednih so tako padli Pivovarna Laško, Radenska in Žito. Naslednja na vrsti sta Telekom in Cinkarna Celje.
Domače politične elite se hlapčevsko uklanjajo Berlinu in Bruslju, pri tem pa čakajo na provizije in drobtinice, ki bodo padle z mize. Namesto da bi v podjetja uvajali delavsko upravljanje, se nad nas zgrinja diktatura industrijskih baronov in finančnih aristokratov.
Če povemo bolj jasno: domače politične elite danes hlapčujejo Berlinu in Bruslju popolnoma enako, kot so hlapčevali pred- in med- vojni gospodarji nacistični Nemčiji. Popolnoma enako!
A če so se naši predniki znašli v odporu goli in bosi, kot so najbolje vedeli in znali, smomi danes, tukaj in zdaj, bogatejši za njihovo izkušnjo. Z velikim krvnim davkom so nam pokazali pot v svobodo in v prihodnost. Na nas je, da se iz njihovega žrtvovanja učimo in njihovi poti sledimo.
Tovariši in tovarišice! Naša skupna naloga ni le, da ohranimo spomin na Narodnoosvobodilni boj, ampak da vrednote tega boja – pravičnost, svoboda, enakost in tovarištvo – danes ponovno zanetijo ogenj upora proti tujim okupatorjem in domačim gospodarjem! Da zanetijo srd zoper bedo, podrejenost in siromaštvo.
Kot smo leta 1945 pognali v beg nacistični imperializem, tako moramo v 21. stoletju vreči ven oligarhijo mednarodnega kapitala in njihove politične oprode Berlina, Bruslja in domačih izdajalcev!
Tovariši in tovarišice! Čas je za ponoven upor! Čas je za revolucijo!
