foto: Krajinski park Tivoli
Mestni svet Mestne občine Ljubljana bo na današnji 21. seji obravnaval Predlog Odloka o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Odlok v 8. členu (Viri financiranja javne službe) v 3. točki 1. odstavka navaja »Viri financiranja javne službe so […] 3. vstopnine na območju krajinskega parka«, v 2. odstavku pa »Višino vstopnine določi mestni svet s sklepom.«
Obe določili sta nesprejemljivi in ju je potrebno iz odloka črtati, saj odpirata pot za omejitev javnega dostopa na območja parka, ki je (z izjemo Živalskega vrta Ljubljana) v vsej svoji bogati zgodovini v celoti odprt in brezplačen za vse obiskovalce.
Tivoli je leta 1860 je postal javni park, a je bil za javnost zanimiv že prej. Z ureditvijo Lattermannovega drevoreda, ki so ga osnovali Francozi (1813), začeli izvajati Avstrijici in dokončali Ljubljančani, se je zgodil prvi premik k oblikovanju celovitega parkovnega prostora, kot ga poznamo danes. Johann Joseph Radetzky, slavni maršal in lastnik Tivolskega gradu ter površin ob njem, je v sredini 19. stoletja financiral nove ureditve v parku. Dal je zgraditi Švicerijo in stopnišče okrašeno z vazami pred gradom. Po njegovi smrti je Tivoli postal prvi javni park v Ljubljani, uradno odprt leta 1860. Po tem je mesto park pospešeno povečevalo in urejalo. V 20. stoletju se je Tivoli obogatil tudi s športnimi vsebinami. Danes je javni park Tivoli nepogrešljiv del mestnega življenja, prostor druženja, rekreacije in preživljanja prostega časa za mlade in stare ter tudi bistveni prostor, ki omogoča pomemben stik meščana s (sicer oblikovano) naravo.
Na vprašanje glede omejevanja dostopa do te ključne mestne javne površine je bilo Nataši Sukič, mestni svetnici IDS/ZL s strani MOL pojasnjeno, da se vstopnine določajo za primer potreb, izvajanja naslednjih programov: učne poti, muzej v naravi, vodeni ogledi. V Združeni levici odločno nasprotujemo odpiranju možnosti za zaračunavanje in s tem omejevanje dostopa na učne poti. Na območju parka je urejena Jesenkova gozdna učna pot, ki je prosto dostopna vsem obiskovalcem in mora takšna ostati tudi naprej. Prav tako ni sprejemljivo, da bi se z vstopnino omejil dostop na morebitne nove učne poti. Velika večina številnih učnih poti v Sloveniji je prosto dostopnih brez vstopnine, saj le tako lahko v celoti izpolnjujejo svojo pomembno izobraževalno in rekreativno funkcijo.
Enako nasprotujemo možnosti, ki jo odpira 8. člen Odloka, da bi bili morebitni novi »muzeji v naravi« na območju parka dostopni proti plačilu vstopnine. Če bodo vzpostavljeni, mora biti vstop v njih prost, saj bodo v nasprotnem primeru ponovno pomenili omejevanje odprtega javnega dostopa v park, ki za meščane in obiskovalce parka predstavlja pomembno vrednoto. Kadar gre za zaračunavanje storitev, kot so vodeni ogledi ali vstop na prireditve, morajo biti te možnosti v Odloku jasno navedene. Splošna dikcija o možnosti vstopnine, ki pokriva celotno območje parka in odpira pot za vse mogoče načine omejevanja javnega dostopa, je povsem nesprejemljiva.
Javne površine ne smejo biti poligon za služenje denarja. Mesto si mora prizadevati za odpravo komercializiranih prostorov, kamor imajo vstop zgolj premožni, in ustvarjati čimveč odprtih, skupnostih površin, ki bodo dostopne vsem prebivalcem in obiskovalcem mesta. Javni park Tivoli je plod dela mnogih generacij. Naša naloga je, da ga takšnega ohranimo tudi za naslednje generacije. Zato v Združeni levici zahtevamo, da se ustavi poizkus komercializacije javnega parka Tivoli in točka umakne iz dnevnega reda današnje seje Mestnega sveta MOL.
