vir: Wikileaks.org
Na spletni strani Wikileaks so 2. junija 2015 objavili nov paket zaupnih dokumentov, tokrat o trgovinskem sporazumu TISA oziroma Trade in Services Agreement. Sporazum sicer še ni niti podpisan, niti ratificiran, poleg EU in ZDA pa je v njegovo nastajanje vpletenih še 23 razvitih držav. Število morebitnih podpisnikov je zaskrbljujoče, še toliko bolj pa vedno bolj uresničljive bojazni o negativnih učinkih sporazuma na lokalna okolja. Glede na objavljene dokumente naj bi največ izgubili navadni državljani ter lokalne oblasti in okolje, daleč največ koristi pa si lahko od sporazuma obetajo mednarodne korporacije.
TISA skupaj s še dvema spornima sporazumoma, TTIP in TTP, sestavlja tako imenovano T-jevsko trojico oziroma T-treaty trinity. TiSA preostala sporazuma dopolnjuje na področju dobrin in investicij in je najobsežnejši od trojice.
Wikileaksova analiza jedra teksta, ki so jo naredili v sodelovanju s profesorico prava Jane Kelsey z Univerze v Austinu, je pokazala, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih in lokalnih oblasti pri regulaciji nacionalnih storitev, multinacionalkam pa na stežaj razpira vrata prek privatizacije javnih storitev na globalni ravni. V dokumentih so naštete storitve, povezane z dobavo pitne vode in elektrike, javnim transportom, energetiko, komunalo, telekomunikacijami in tako naprej. Glede na analizo Wikileaksa bi se morale lokalne oblasti odpovedati avtonomni izbiri tudi na področju medijske ponudbe, izobraževanja in drugih javnih storitev. Sporazum bi korporacijam omogočil še večjo moč, hkrati pa lokalnim upravam odvzel pristojnosti in vpliv.
Sporazum naj bi vplival na vse ravni oblasti, od lokalnih do nacionalne. Pravice državljana ne bi več omejevale domnevnih potreb potrošnika. Poleg tega od držav zahteva, da ne smejo postavljati omejitev za različne ekonomske dejavnosti, še posebej v bančnem sektorju. Čeprav so banke in investicijski skladi eni od glavnih krivcev za gospodarsko krizo, bi s podpisom tega sporazuma izginili nekateri varovalni mehanizmi bančniškega in finančnega sektorja, pridobljeni po izbruhu krize, kar bi spodbudilo nove valove špekuliranja in financializacije.
Liberalizacija bi lahko bistveno spremenila tudi odnose med dobavitelji storitev in odjemalci. Dobavitelji iz drugih držav ne bi več odgovarjali državam, v katerih delujejo, posledično pa bi prebivalce zreducirali zgolj na profitno maržo. V takih pogojih bi družbeni in razvojni vidiki javnih storitev postali vedno bolj nepomembni, seveda na račun zaslužka.
Eden od pomembnejših elementov tega sporazuma je tudi pravilo, ki oblastem prepoveduje, da kontrolirajo čezmejne premike kapitala vključno z vsem, kar je v povezavi s storitvami ali pritokom kapitala. Možnosti oblasti, da nadzoruje pretok kapitala, bi postale skrajno omejene, ne glede na to, s kako visokim proračunskim deficitom bi se država soočala.
V Iniciativi za demokratični socializem in v koaliciji Združena levica sporazume, o katerih se v našem imenu pogaja Evropska komisija (TTIP, CETA in TISA), v celoti zavračamo, saj ne služijo ničemur drugemu kot nadaljnjemu neizmernemu bogatenju peščice najbolje situiranih in ohranjanju vladajočega statusa političnega razreda v Evropi. Za veliko večino ljudi v katerikoli izmed držav podpisnic pa ne prinaša nič drugega kot izkoriščanje in izgubljanje možnosti vpliva na lastno usodo.
O tem priča že način oblikovanja in sprejemanja teh dokumentov, ki predstavlja vrhunec demontaže demokratičnih procesov v Evropski uniji. Dokumenti, ki jih v skladu z dogovorom med pogajalci javnost ne bi smela videti še najmanj 5 let, predstavljajo popolno odpoved suverenosti in prenos odločevalske moči na predstavnike vladajočih slojev.
Sprejetje tega dokumenta predstavlja kapitulacijo parlamentarne demokracije, sistema, ki je že stoletja utemeljen na suverenosti ljudstva. Čeprav je realizacija tega principa pogosto daleč od popolnosti, pa pomanjkljivosti niso nič v primerjavi s Pandorino skrinjico dereguliranega in “apolitičnega” kapitalizma.
