V soboto, 8. marca 2014, vas vabimo na ustanovitveni kongres stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS), ki bo v Španskih borcih (Zaloška cesta 61 v Ljubljani). Kongres se bo začel ob 10. uri, za medije pa se bo odprl ob 15. uri.
Čas je za socialistično alternativo!
Vse od razpada Jugoslavije slovenska parlamentarna politika, tako desna kot leva, prodaja slogane o “balkanski Švici”, “zgodbi o uspehu”, “svetilniku Evrope” in druge domislice iz sanjskega repertoarja vsakokratne koalicije. Razlike med strankami so v resnici tako majhne, da lahko govorimo kar o veliki koaliciji, ki ne glede na zmago na volitvah uresničuje praktično iste politike. Politike udinjanja interesom kapitala. Tako moramo brati tudi enega izmed glavnih sloganov vstaj: “Vsi so isti!” Res je, vsi naši poslanci in stranke so vedno bili zastopniki ene in iste frakcije, frakcije kapitala. Po več kot dvajsetih letih samostojnosti je zato dokončno minil čas tako za liberalne kot za konservativne puhlice. Kriza nas sili, da naposled s treznimi očmi pogledamo na naš življenjski položaj. In ko potegnemo črto, je izkupiček katastrofalen.
“Zgodba o uspehu” ima na zavodu za zaposlovanje prijavljenih rekordnih 130 tisoč brezposelnih, med njimi kar četrtino mladih. V njenih osnovnih šolah zaradi nezmožnosti plačevanja brezplačno malico dobiva skoraj 70 tisoč otrok, pol toliko tudi na srednjih šolah. V državi je 400 tisoč ljudi, ki so pod ali tik nad pragom revščine, to pa je vsak peti prebivalec! Na tisoče in tisoče družin ni več zmožnih plačevati mesečnih položnic in zaradi vedno bolj skrčene socialne države je treba zanje organizirati nabirke in dobrodelne akcije. Vendar se tudi njihovi organizatorji sami zavedajo, da individualno sočutje ne more in ne sme zamenjati sistemske solidarnosti. Nekoč so bile dovoljene sanje, danes so se za večino spremenile v nočno moro. Celo tisti, ki še imajo zaposlitev, živijo v negotovem strahu pred njeno izgubo, so v nestalnih delovnih razmerjih in se kljub garaškemu izčrpavanju vse težje prebijajo iz meseca v mesec.
Slovenska politika se je v dvajsetih letih izkazala predvsem skozi pokornost in klečeplazništvo nasproti velikim svetovnim silam. Združila je moči, da ji je kljub splošnemu nasprotovanju uspel vstop v zvezo Nato. S podpisom Vilenske izjave smo postali del “Koalicije voljnih”, ki je podprla napad na Irak. Danes država po svetu pošilja na stotine vojakov in za tovrstne misije, ki so predvsem dajatev zvezi Nato, troši na milijone evrov. Klečeplazenje se nadaljuje tudi v odnosu do Evropske unije in uničujočih socialnih predlogov, še večjih proračunskih rezov v javno porabo in varčevanja pri sociali. Tisti, ki za krizo niso odgovorni, zanjo plačujejo največji davek. Za visoke dobičke peščice bogatih danes celotna družba tako plačuje grozljivo visoko ceno. Upogibanje hrbta v zunaji politiki pa je bilo vedno združeno s surovim silaštvom v notranji. Izbrisani, Ambrus, migrantski delavci – proti šibkejšim ta država nikoli ni imela pomislekov pokazati svoje premoči in cinizma.
Zaradi vsega naštetega Iniciativa za demokratični socializem prerašča v stranko. Ne v stranko, ki bo še ena v nizu izbir “še več istega”, ampak v stranko, ki se ustanavlja z izključnim namenom, da delovni ljudje, torej vsi tisti, ki v ustavarjajo vrednost in bogastvo, dobijo močan glas. Takšnega, ki se ne bo razlegal le po trgih in ulicah, ampak bo hkrati oblikoval tudi socialistične politike, ki bodo v interesu delovnih ljudi. Stranko razumemo kot pomembno platformo, ki lahko gibanju ponudi vstop tudi na ozemlje kapitala in v samem srcu te zveri poskrbi za spreobrnitev razrednih razmerij moči. Stranka Iniciativa za demokratični socializem bo orodje v rokah delovnih ljudi, in več ko nas bo, močneje ga bomo vihteli!
Družbeno-ekonomski položaj nas napotuje k spoznanju, da bo Evropska unija socialistična ali pa je ne bo. Kajti takšna, kot je danes, se lahko razvija le še v smeri socialnega in ekonomskega barbarstva, ki ga je moč že danes videti na njenih robovih, v državah, kot je Grčija. V Iniciativi si bomo prizadevali za izgradno socialistične Evrope in se pri doseganju tega cilja povezovali z vsemi naprednimi strankami in gibanji v drugih državah. Zavedamo se namreč, da je socializem tako nekoč kot danes lahko samo internacionalen. Namesto klečeplazenja malih pred velikimi in poslušnega uveljavljanja imperialnih interesov si bomo prizadevali za bratstvo in enakopravnost med narodi. Drugače od obstoječe slovenske politike se bomo najmočneje uprli največjim in največ solidarnosti pokazali najšibkejšim. Namesto folkolorne se bomo raje oprli na revolucionarno dediščino družbenoosvobodilnega boja. Namesto brezsramnega uničevanja okolja skozi projekte, kot je Teš 6, bomo načrtovali trajnostni okoljski razvoj. In namesto brezpravne množice delovnih ljudi, ki vsak dan trepeta za svoje delo, bomo gradili družbo, v kateri bosta delavec in delo spet spoštovana!
Dovolj je bilo reševanja krize kapitalizma s sredstvi kapitalizma, dovolj razčlovečenja in cinizma, čas je za socialistično alternativo!
Prihodnost je demokratični socializem!
