IDS se pridružuje pozivu udeležencev javne tribune dne 11. 2. 2015 v Lendavi: Ustavimo fracking v Petišovcih!
Fracking ali hidravlično drobljenje je tehnologija pridobivanja zemeljskega plina, ki se je predvsem v ZDA v velikem obsegu uveljavila v zadnjih dveh desetletjih za izkoriščanje tako imenovanih nekonvencionalnih zalog plina v glinastih skrilavcih (shale gas) ali peščenjakih (tight gas), kot je to v Petišovcih. Pri postopku v zemeljsko vrtino pod visokim pritiskom vbrizgajo vodo z dodanimi kemičnimi in mehanskimi snovmi, ki povzroči frakturiranje oziroma drobljenje kamnine. V kamnini nastanejo razpoke, v katere se ujame plin, ki ga nato izčrpavajo.
Čeprav je tehnologija poznana že dlje časa, se je dejanski obseg škodljivih okoljskih posledic frackinga pokazal, ko so ga pričeli izvajati množično. Onesnaženje podtalnice in pitne vode s strupenimi snovmi, degradacija okolja zaradi novih in novih vrtin, rafinerij in povečanega tovornega prometa, potresni sunki ob fraktoriranju so najbolj pogosto zabeleženi škodljivi okoljski vplivi, ki jih med drugim navaja tudi obsežna študija študija Evropske komisije o okoljskih tveganjih frackinga.
- Študija
- »Support to the identification of potential risks for the environment and human health arising from hydrocarbons operations involving hydraulic fracturing in Europe – Report for European Commission« (2012). Dostopno tukaj.
Leta 2011 so na plinskem polju v Petišovcih pri Lendavi izvedli fraktoriranje v dveh vrtinah (Pg-10, Pg-11) in ugotovili, da ima območje precejšen potencial za izkoriščanje. Geoenergo, slovenski nosilec koncesije za izkoriščanje plina, ki leta 2014 še ni imel nobenega zaposlenega, je s podjetjem Ascent Slovenia Limited, registriranim na Britanskih Deviških otokih, sklenil pogodbo o skupnih vlaganjih z večinskim vložkom Ascenta. Podrobnosti pogodbe in pričakovanih delitev dobička javnosti še niso bile predstavljene. Ker je vlada leta 2002 na Geoenergo prenesla dvajsetletno ekskluzivno koncesijo za izkoriščanje plina na območju Murske depresije, proces poteka kot dogovarjanje gospodarskih družb brez neposredne vloge države. Novinarko, ki je javno zastavila vprašanje, kako je lahko koncesionar brez zaposlenih izvedel fracking v dveh vrtinah brez izrecnega dovoljenja, v sodelovanju s podjetjem brez koncesije z Deviških otokov, je Geoenergo obtožil pred Častnim novinarskim razsodiščem.
Nova rafinerija za plin in 15 do 20 novih vrtin, ki jih načrtujejo v Petišovcih na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, bi nedvomno predstavljale veliko ekološko obremenitev. Dovoljenje, ki ga je država dala za fraktoriranje v vrtinah Pg-10 in Pg-11, brez specifične obravnave dejstva, da gre za izkoriščanje plina po nekonvencionalni metodi kaže, da zakonodaja, okoljska in rudarska inšpekcija niso pripravljeni na posebna okoljska tveganja, ki jih prinaša fracking. Kljub zatrjevanju Ministrstva za kmetijstvo in okolje leta 2013, da zagovarjajo prepoved izvajanja tega postopka na celotnem območju Slovenije do sprejetja ustreznega predpisa, ki bi področje urejal, se sedaj projekt nadaljuje: trenutno poteka postopek za izdajo dovoljenja za gradnjo plinske rafinerije v Petišovcih.
Lokalno prebivalstvo se dobro zaveda, da tveganja pri pridobivanju plina niso zgolj teoretična. Leta 1998 so zaradi nesreče na plinskem polju pri Nagylengyelu na Madžarskem, nedaleč od slovenske meje, za en teden izselili 6000 prebivalcev okoliških vasi. Slovenija nima vzpostavljene okoljske in rudarske regulative, ki bi ustrezno obravnavala nekonvencionalne metode pridobivanja plina in nafte v večjem obsegu. Trditve investitorjev, da projekt ne prinaša nobenih novih okoljskih tveganj, so zavajajoče in niso podprte z ustreznimi študijami. Država očitno ne kaže namena, da bi preučila problematiko frackinga, odločitev o novem črpališču pa prepušča dolgoletnemu koncesionarju in tuji korporaciji.
V IDS zato podpiramo lokalno prebivalstvo, ki črpališču v Petišovcih nasprotuje. V sredo, dne 11. februarja so organizirali javno tribuno pod geslom Ustavimo fracking v Petišovcih v lendavski sinagogi. Zbralo se je okrog 100 ljudi, še 50 je dogodek spremljalo v živo preko spleta. Debata je bila zelo burna. Okoliški prebivalci in prebivalke so bili ogorčeni, saj imajo komaj kaj informacij o napovedani uvedbi postopka hidravličnega drobljenja v Petišovcih, in zelo zaskrbljeni, saj se zavedajo nevarnosti in škodljivih posledic vpeljave tovrstnega postopka.
V IDS zato zahtevamo moratorij na črpanje plina in nafte z nekonvencionalnimi metodami za celotno območje Slovenije, tako kot so to že storile številne evropske države. Podpiramo sonaravni razvoj Prekmurja, ki ne bo temeljil na izkoriščanju fosilnih virov v rokah korporacij z Deviških otokov ali od kod drugod. Resnična naravna bogastva območja so čista voda, sonaravno okolje in izvrstni pogoji za kmetijstvo, ki jih načrtovani posegi za pridobivanje plina vse po vrsti ogrožajo.
