Na dnevni red je danes prišla velika socializacija izgub slovenskega gospodarstva, rezultata javno-zasebnega partnerstva štirih vlad, zimzelenih gospodarstvenikov in lastnikov kapitala. Z novo pretvorbo izgub najpremožnejšega sloja v dolg navadnih državljanov se bo javni dolg povečal za 3,6 milijarde in za še neznani delež od 1,7 milijarde poroštev za prenesene slabe terjatve, ki so bile včasih podjetja z delovnimi mesti. Izključena ni niti državna dokapitalizacija zasebnih bank, ki jim bo zmanjkalo 1,8 milijarde kapitala.
Sledila bo prodaja bank »strateškim partnerjem«, ki bodo menda izboljšali domače korporativno upravljanje. Odgovorno bančništvo bodo vodile velike zahodne banke, ki so se proslavile z neštetimi zgledi »solidnih« poslovnih praks: od podkupovanj in milijardnih kraj do manipuliranja z obrestnimi merami. A ti ekscesi so samo vrh ledene gore izžemanja bogastva, ki ga ustvarjajo delovni ljudje v perifernih državah vseh celin!
Krize slovenskega kapitalizma ni povzročila državna lastnina! Zanjo so odgovorni menedžment in njegovi nadzorniki, ki so z lastnino državljanov razpolagali kot z zasebno lastnino. Vzrok za bančno krizo je popolna podreditev profitni logiki perifernega dolžniškega kapitalizma. Ta ni zahtevala zapletenih finančnih instrumentov, temveč klasičen kreditni tok za centralizacije kapitala v gradbeništvu, finančnem sektorju in drugod. To, kar vladajoča ideologija imenuje korupcija, je samo nadaljevanje kapitalističnih poslovnih praks z drugimi sredstvi. Banke so le sledile svetovnemu trendu, njihov menedžment pa je skupaj s političnimi funkcionarji pomagal pri ustvarjanju čim večjih dobičkov ter finančnih imperijev in monopolov.
Privatizacija ne bo odpravila vzrokov sedanjega stanja! Tuji lastniki ne bodo spremenili logike gospodarjenja, temveč se ji bodo preprosto prilagodili, tako kot so se ji pred krizo. Menedžment se bo povečal za nekaj novih obrazov, omrežja, ki vodijo igro, pa bodo ostala. Zakaj naj bi velike banke, ki táko igro vodijo v svetovnem obsegu, pri nas ravnale drugače? Ali so belgijska KBC in njeni člani uprave, ki so bili odgovorni prav za upravljanje tveganj pri NLB (!), preprečili slabe prakse? – Niso jih. Izgube, ki so jih soustvarili v NLB, so le delček škode, ki so jo napravili po vsem svetu!
Da smo državljani ocenjevanje kakovosti bančne aktive drago plačali istim agencijam, ki so z napihovanjem nepremičninskih balonov v ZDA pomagale sprožiti finančno krizo leta 2007, je farsa! Zasebna podjetja, ki so povzročila krizo, so zdaj neuspeh kapitalizma kvantitativno ovrednotila in račun izstavila državljanom! Pričevanja domačih opazovalcev, ki so pricurljala v javnost, pa kažejo na diletantstvo pri izvedbi testov. Sprejemljiva ni nobena ocena, ki ni izdelana po javno dostopni metodologiji in ki ni v celoti ponovljiva!
Namesto socializacije dolga zahtevajmo socializacijo bank! Banke morajo iz tveganih ustanov za ustvarjanje hitrih dobičkov in velikih izgub postati koordinatorice družbeno-koristnih investicij. To pa lahko postanejo le, ko bo njihov menedžment pod resničnim in učinkovitim nadzorom državljanov. Njim bodo polagali račune tudi tisti, ki so odgovorni za tisoče izgubljenih delovnih mest, socialnih stisk in uničenih življenj!
Iniciativa za demokratični socializem (IDS)
