foto: MMC RTV SLO
Razvoj dogodkov okoli begunske problematike dobiva iz dneva v dan, iz ure v uro nove, vedno bolj dramatične razsežnosti. Včeraj zvečer je evropski obraz, ki je bil viden vse od Grčije pa do Švedske, pokazala tudi Slovenija. Namesto, da bi beguncem ponudili solidarno in humanitarno pomoč, smo se odzvali skoraj na enak način kot Madžarska, s popolno zaporo in vračanjem beguncev.
Po zagotovilih tako predsednika vlade kot ministrice za notranje zadeve, naj Slovenija ne bi zapirala mej. A ko so nevzdržne in človeka nedostojne razmere na Madžarskem begunce prisile v iskanje druge poti, preko Hrvaške in Slovenije, je slovenska vlada pokazala svoj pravi obraz in nemudoma zaprla mejo. Predsednik vlade trdi, da meje niso zaprte, kar je res le v delu, ki se nanaša na prebivalce trdnjave Evrope, za begunce na drugi strani pa to de facto pomeni zaprtje meja. Tako Evropa, kot z njo tudi Slovenija, se zgraža nad madžarskim premierom Orbanom, med tem ko gre sama pod krinko “varuha Schengena” po isti poti. Kaj se skriva pod birokratsko legalistično vlogo varuha Schengena in pod zavezo k spoštovanju evropskih pravil, smo videli danes ponoči. Pomeni le eno: “Pridite, z veseljem vas bomo zavrnili”.
Da schengenska pravila ne delujejo več, je jasno. Da so pravila dublinske uredbe povsem neprimerna za uporabo, prav tako. Vendar Slovenija kljub temu meni, da s prisilnim vračanjem beguncev na Madžarsko in Hrvaško očitno ni nič narobe. V situaciji, v kateri smo se znašli, ne moremo več govoriti o beguncih, migrantih, o azilantih in ilegalnem prestopu meja. Čas je, da se začnemo pogovarjati o ljudeh. O ljudeh, katerih pravice prav tako ščiti Konvencija o varstvu človekovih pravic, ki jo iz dneva v dan krši več članic Evropske unije.
Ti ljudje so najprej kaznovani, ker morajo že leta in leta zapuščati svoje domove zaradi politik, ki so postopoma rušile njihove države na Bližnjem Vzhodu in pri katerih je sodelovala tudi Evropa. Ti ljudje so zdaj ponovno kaznovani, ker iščejo zatočišče nekje, kjer ne letijo bombe nad njihovimi glavami. Ti ljudje so sedaj kriminalizirani, stigmatizirani in diskriminirani. So žrtve vsakodnevnih napadov z vodnimi topovi in solzivcem, medtem, ko so ujeti med bodečo žico v državah, kjer se je azilni sistem povsem sesul. Ti ljudje so prišli iz enega kaosa v drugi kaos. In kaj je naredila Slovenija? Pod lažno obljubo o humanitarnosti in pripravljenosti pomagati si zatiska oči in se skriva za nedelujočimi evropskimi pravili. Diskrepanca med besedami in dejanji slovenske vlade je nevzdržna.
V Združeni levici že več mesecev opozarjamo, da so vladni predlogi nezadostni. Ob tem že več mesecev podajamo konkretne predloge. Upoštevani nismo bili. Od Vlade Republike Slovenije in Mira Cerarja zato zahtevamo, da: 1) nemudoma odpre meje ter izpolni svojo obljubo o humanitarnosti; 2) ljudem naj takoj zagotovi varen prehod in jim zagotovi vso potrebno pomoč; 3) vsem, ki se bodo zatekli v Slovenijo, naj se zagotovi začasna zaščita, kot je to naša država pred dvajsetimi leti že storila. Za udejanjanje teh ukrepov pa mora suspendira slepo upoštevanje dublinske uredbe in schengenskih pravil.
Vračanje ljudi na Madžarsko in Hrvaško je nedopustno, nehumano in popolnoma neupravičeno. Da so države članice pri izvajanju dublinske uredbe, torej pri vračanju ljudi, dolžne oceniti pojav tveganja kršitev človekovih pravic ter da dublinski sistem ne upravičuje skupinskega vračanja brez razlikovanja, je lani razsodilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Predsednika Vlade pozivamo, da naj zagotovi dosledno spoštovanje človekovih pravic in namesto praznih besed o humanitarnosti in nudenju pomoči, končno svojo obljubo izpolni z dejanji. Kjer ni prostora za begunce, ni prostora za ljudi.
