V času, ko nas bruseljske elite in slovenski kompradorski oblastniki prepričujejo, da bo podpis prostotrgovinskega sporazuma TTIP med EU ter ZDA, poleg dveh drugih mednarodnih sporazumov, CETA in TiSA, znatno pripomogel k rasti in razvoju ter zagotovil nova delovna mesta, lahko na drugem koncu sveta, v Urugvaju, opazujemo dejanske posledice takšnih sporazumov.
Urugvaj je namreč nedavno postal prizorišče boja, v katerem je na eni strani država, ki se bori za zaščito zdravja prebivalstva, na drugi strani pa tobačna multinacionalka, ki v želji po čim večjem dobičku na urugvajskem trgu po sodni poti izpodbijati ukrepe države, pri čemer s tem tudi izpodbija suverenost Urugvaja. Urugvajska vlada je namreč leta 2009 sprejela odredbo, s katero je tobačnim podjetjem naložila, da morajo 80% embalaže cigaretnih zavojčkov prelepiti z napisi in slikami, ki opozarjajo na nevarnosti kajenja (pred tem je bila ta meja postavljena na 50%). Prav tako je prepovedala prodajo cigaret, ki bi na zavojčku ob imenu znanke imeli zapisane še izraze, kot so: »lahki«, »zlati«, »srebrni« itd. Navedeni ukrepi so se izkazali za zelo uspešne v boju proti kajenju, kajti med letoma 2006 in 2012 je odstotek kadilcev v Urugvaju upadel iz 40 % na 23 %. To pa seveda ni bilo všeč tobačni industriji, ki je s tem na račun izboljšanja javnega zdravja v Urugvaju izgubila znaten del dobička.
Med zainteresirane tobačne velikane spada tudi Philip Morris International, ki se je odločil, da bo pravico države, da suvereno sprejema in izvaja zakone na lastnem ozemlju, postavil pred sodni tribunal. To ji namreč omogoča sporazum ISDS, ki določa načine reševanjem sporov med investitorji in državami. Bistvena določba tega sporazuma, na las podobnega tistim, ki jih zdaj želijo podpisati v Bruslju in Washingtonu je, da mednarodnim korporacijam omogoča tožbe proti državam za nadomestilo dobička, ki bi ga naj izgubile zaradi zakonodajnih ukrepov države. Cilj omenjene tožbe ni samo nadomestilo dobička, ki bi ga naj Philip Morris International izgubil zaradi sprememb v urugvajski zakonodaji, temveč želi tobačni lobi s to potezo tudi prestrašiti druge države, ki bi se želele po podobni poti kot Urugvaj boriti za zmanjšanje števila kadilcev med državljani in s tem za boljše zdravje ljudi.
S sprejemom pripravljajočih se podobnih sporazumov tudi države EU, med njimi tudi Slovenijo, zagotovo čakajo podobni sodni postopki, ki so v zadnjem desetletju in pol po številu strmo narasli, kajti leta 2000 je bilo takšnih primerov le 12, leta 2012 pa že 59. Ne smemo dovoliti, da bi bili sporazumi, ki prinašajo krčenje še tiste državne suverenosti, ki nam je ostala, ter nižanje okoljskih, zdravstvenih in delovnih standardov sprejete zato, da bi kapitalske elite še naprej bajno bogatele. Zato je boj proti njihovi uveljavit vinaša skupna dolžnost. En svet, en boj!
