Mladen Dolar: Najprej kot tragedija, potem kot farsa, potem kot Trump
(objavljeno v Sobotni prilogi Dela, 21.1.2017)
Mladen Dolar je v intervjuju s tem naslovom načelno podprl Združeno levico, hkrati pa opozoril na nevarnost, da bo (p)ostala »parlamentarni okras«. To opozorilo je upravičeno. Po Dolarjevem mnenju se lahko levica getoizaciji izogne, če se opogumi, vstopi v vlado in prevzame »svoj delež odgovornosti«. Mislim, da to ni rešitev. Če bi protikapitalistična stranka vstopila v vlado pod nadzorom režimskih strank, bi v najboljšem primeru ostala okras, v najslabšem pa postala združba oportunistov. Tudi večina levih liberalcev je verjetno vstopila v vladno politiko z namenom, da bi kaj spremenila na bolje. Videli smo, kako se je to končalo!
Protikapitalistična levica mora pripraviti kadre, organizacijo in politični program, s pomočjo katerih bo v ugodnih okoliščinah začela proces odprave kapitalizma. To se na prvi pogled sliši utopično. A ne pozabimo, da ugodne okoliščine nastopijo vsaj enkrat v aktivnem življenju generacije. Pri nas so organizirane politične sile med letoma 1918 in 1991 trikrat odpravile obstoječi sistem oblasti. To so storile tako, da so opustile pravila igre starega oblastnega sistema. Leta 1918 so s pomočjo široke mobilizacije množic postavile vzporedno oblast, nezdružljivo z državnim sistemom avstro-nemškega imperializma, ki so ga na našem ozemlju odpravile. V letih 1941–1945 sta KP in OF zgradili avtonomen sistem oblasti, ki je odpravil ne le oblastni sistem fašističnih okupatorjev, ampak tudi Kraljevine Jugoslavije in njenega perifernega kapitalizma. Tudi obnovo kapitalizma v letih 1987–1991 so dosegli tako, da so sistemu vsilili nova pravila, ob katerih ni mogel preživeti.
Z upravljanjem našega perifernega kapitalizma naj se torej ukvarjajo etablirane stranke. Naša odgovornost je, da gledamo na to, kako bomo ta sistem odpravili. Našteti preobrati so bili lokalni odmevi globalnih kriz svetovnega kapitalizma. Jugoslovanska kriza je bila recimo le delček velike dolžniške krize perifernih držav, ki jo je povzročila kriza kapitalističnega centra v 70. letih. Nova velika kriza v ZDA in EU po letu 2008 se še ni zares prenesla na periferijo, a že spodkopava svetovni kapitalistični sistem. Ko se bo ta proces zaostril, nam ne bo pomagala levica, ki bi branila propadajoči sistem. Potrebovali bomo levico, ki bo začela prehoda v socializem. Alternativa je le še večje barbarstvo!
