Trinajstega junija letos je v romsko naselje na obrobju Pariza vdrla tolpa kakih dvajsetih zakrinkanih mlajših moških (domnevno okoliških prebivalcev), oboroženih s kiji in železnimi drogi, ter ugrabila 17-letnega Gheorgha Cordovana – Dariusa. Lovili naj bi ga zaradi domnevne tatvine. Romi so pozneje fanta našli stlačenega v nekem nakupovalnem vozičku, z izmaličenim obrazom in na več mestih prelomljeno lobanjo. Zaradi možganskih poškodb je v komi, po napovedih zdravnikov pa brutalnega izživljanja najverjetneje ne bo preživel. »Operacija« je tudi sicer v polnosti dosegla svoj namen, saj so prestrašeni Romi še isti dan zapustili svoje naselje. Mediji so za dogodek izvedeli šele tri dni pozneje, iz poročila policije pa ni bilo videti, da bi slednja resno iskala storilce. Britanski Daily Telegraph je objavil fotografijo iznakaženega Gheorgheja v nakupovalnem vozičku, ki je zaokrožila po spletu in v Franciji izzvala val ogorčenja. Odstranili so jo šele na zahtevo fantove družine. Odzval se je tudi predsednik Hollande, ki je linč označil kot napad na same temelje francoske republike. Prepozno, saj je njegova vlada ne le nadaljevala, ampak celo stopnjevala politiko stigmatizacije Romov.
S slednjo je leta 2010 pričel Nicolas Sarkozy, ko je začel z velikim pompom izganjati Rome, ki so se po vstopu Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo naselili v Franciji. Prej so mu namreč za glavne »grešne kozle« služili otroci afriških in levantskih priseljencev (že kot notranjemu ministru v Chiracovi vladi). Pri tem je pomenljivo, da je Francija leta 2009 izgnala več Romov (vsaj 10,000) kakor v letih 2010 (okoli 9,000) in 2011 (8,400). Pač pa se je z letom 2010, ko se je Sarkozy začel hvaliti s politiko izgona, povečalo policijsko nasilje (otroci in dojenčki so morali biti hospitalizirani zaradi uporabe solzivca ipd). Z nastopom t. i. socialistične vlade so se številke začele večati: z 9,400 v letu 2012 na kar 19,380 v letu 2013. Pobuda za pospešen izgon je prihajala predvsem s strani notranjega ministra Manuela Vallsa, ki je še tik pred 1. januarjem 2014, ko je pretekla sedemletna »karantena« za državljane Romunije in Bolgarije – s čimer je Francija izgubila sleherno pravno podlago za izgon Romov iz teh dveh članic EU, izjavljal, da je nerealno pričakovati, da bi se vsi Romi lahko uspešno integrirali v francosko družbo, in da jih je večino treba pospremiti čez mejo. In prav Manuela Vallsa je letos predsednik Hollande, po hudem porazu na marčevskih lokalnih volitvah, postavil za novega predsednika vlade.
Na marčevskih lokalnih volitvah je namreč prepričljivo zmagala desno-ekstremistična Narodna fronta Marine Le Pen. Slednja se že dolgo krepi in narekuje teme, ki sta si jih skušala prisvojiti tako Sarkozy kot Valls. Skratka, gre za politiko popuščanja skrajno desničarskim agendam, še posebej populističnim identifikacijam »grešnih kozlov«, namesto dejanskega spopadanja z družbenimi problemi, med katerimi izstopa naraščajoča revščina. Takšno prevzemanje agend, s ciljem zadovoljiti volivce, ki drsijo na desno, pa se, vsaj do volitev v Evropski parlament, ni obrestovalo. Volivci, katere skušajo s takim trikom doseči, so spet dali prednost originalu, ne imitaciji. Tisti, ki se v Franciji dejansko ukvarjajo z integracijo Romov, pa svarijo pred hinavskim razumevanjem Evropske unije – ta je dobrodošla, kolikor omogoča prost pretok blaga in kapitala, ne pa tudi prostega pretoka revnih ljudi. Svarijo tudi pred politiko »grešnih kozlov«, ki zastruplja družbeno ozračje s sovraštvom, in opozarjajo, da je junijski linč najbrž neposredna posledica teh politik.
Izbrane povezave:
http://www.liberation.fr/societe/2014/07/20/darius-le-rom-lynche-en-juin-est-sorti-du-coma_1067396
http://www.theguardian.com/world/2014/jun/22/broken-lives-vigilante-justice-roma
Poglobljena analiza: http://www.jungewelt.de/2014/07-01/021.php
Foto: liberation.fr
