»ZDA in njene evropske zaveznice so glede vprašanja Ukrajine pred odločitvijo. Še naprej lahko vodijo sedanjo politiko in zaostrijo sovražnost z Rusijo ter uničijo Ukrajino – scenarij, po katerem bi bili vsi vpleteni poraženci. Lahko pa spremenijo smer in si prizadevajo za uspešno, toda nevtralno Ukrajino, ki ne bo grožnja Rusiji, Zahodu pa bo omogočila izboljšanje odnosov z Rusijo. Na ta način bi zmagale vse strani.«
Pogajanja v Minsku imamo lahko za trenutno najpomembnejši poskus preprečitve zaostritve položaja. Odločilni korak k nadaljnji zaostritvi bi bila dobava orožja Kijevu, o čemer so razpravljali v ameriških vladnih krogih.
V javnomnenjski anketi Emnida (nemškega inštituta za tržne in družboslovne raziskave, op. prev.) se je 81 % Nemcev izreklo proti dobavi orožja Kijevu, kar je notranjepolitična podlaga pobude Merklove v Minsku. Pobuda Merklove in Hollanda se je tako premaknila korak stran od možnosti postopnega širjenja vojne s podporo ZDA in njenih tesnih evropskih zaveznic.
Prekinitev ognja ali razširitev vojaških spopadov
Prizadevanja za prekinitev ognja ostajajo polovičarska. Podobno kot pri pogajanjih v Minsku septembra lani so tudi tokrat le nekaj dni po podpisu sporazuma članice EU razglasile nadaljnje sankcije proti Rusiji. Hkrati v Ukrajini na veliko potekajo prizadevanja za miniranje sporazuma iz Minska: Porošenko je pod hudim pritiskom Desnega sektorja in drugih nacionalističnih skupin, televizijski kanali, ki so pod nadzorom oligarhov, nočejo oddajati njegovih govorov s pogajanj v Minsku, ministrski predsednik Jacenjuk, ki zastopa ameriško linijo, pa o pogajanjih v Minsku noče vedeti nič. Novi ukrajinski veleposlanik v Nemčiji govori o koščku papirja.
V tem trenutku je povsem odprto vprašanje, ali bodo pogajanja v Minsku končno pripeljala k premirju ali pa smo pred novim širjenjem vojaških spopadov. Slabo leto po protiustavnem prevratu v Kijevu bi se morali tudi ljudje, ki so bili naklonjeni protestom na Majdanu, vprašati: Je dogajanje po Majdanu resnično prispevalo k demokratizaciji Ukrajine? Se je moč oligarhov zmanjšala? Ali obstajajo obeti za izboljšanje socialnega položaja ljudi? Večno grajanje Putina tu ne more biti vedno izgovor.
Državljanska in bratomorna vojna
Znani ukrajinski novinar Ruslan Kotsaba iz Ivano-Frankivska v zahodni Ukrajini, ki je bil tudi sam podpornik Majdana, zdaj govori o »državljanski in bratomorni vojni« na vzhodu države in poziva vse razumne ljudi k bojkotu novega vala mobilizacije. Osmega februarja 2015 ga je ukrajinska tajna služba aretirala, obtožila veleizdaje in zaprla. Grozi mu do 15 let zapora. Amnesty International je pripor označil za prijetje zaradi (političnega) prepričanja.
Leto dni po dogodkih v Majdanu je treba na novo oceniti dogajanje v Ukrajini. Treba je nehati s podcenjevanjem skrajnih desničarskih in nacionalističnih sil. Treba je priznati, da so ljudje na vzhodu in jugu Ukrajine geopolitično in kulturno drugače orientirani od tistih na zahodu. Tudi njim ne smejo več kratiti temeljnih demokratičnih pravic, kot je želja po federalni ureditvi države.
Le takšna, geopolitično nevtralna Ukrajina ima dolgoročno prihodnost, v kateri bodo spoštovane te različne usmeritve in ki bo temeljila na demokraciji, socialni pravičnosti in miru. To pa se bo uresničilo, ko bodo na Zahodu ustavljeni tisti, ki želijo Ukrajino narediti za »frontno državo« v veliki vojni proti Rusiji. 81 % ljudi v Nemčiji se je izreklo proti dobavi orožja, kar je obetavno znamenje, da bi vojni naklonjeno ravnanje naletelo na precejšen odpor.
Andrej Hunko je poslanec stranke Die Linke v nemškem zveznem parlamentu. Oktobra 2014 je predaval o ukrajinski problematiki v Ljubljani, kjer je ob tej priložnosti nastala skupna izjava (SI, EN), v kateri smo pozvali k ustavitvi sankcij, odpovedi pridružitvenega sporazuma in odločnemu pritisku na vse strani, da spoštujejo dogovore prvotnega sporazuma iz Minska. Pol leta kasneje se stanje ni spremenilo.
Prvotno objavljeno na linksfraktion.de.
