Komentar IDS na predlog ZViS, naslovljen na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
V Iniciativi za demokratični socializem (IDS) menimo, da je predlog ZViS problematičen, saj javno šolstvo sprevrže v državnega (obseg javne službe je odvisen od obsega javnega financiranja). Ker je kakršnokoli razumevanje javnega odsotno, zakon vključuje stvari, kot so šolnine, spin-off podjetja in nagrajevanje donacij, kar so ukrepi, ki še pospešujejo že tako prisotno in problematično komercializacijo visokega šolstva.
Predlog zakona je nedomišljen, javna služba je določena popolnoma arbitrarno z obsegom državnega financiranja. To je načrtno brisanje meje med javnim in komercialnim. Vse konkretne pomanjkljivosti zakona izhajajo iz tega temeljnega problema, tega problema pa Ministrstvo nikakor ni zmožno ali pa ga ne želi nasloviti.
Šolnine
Predlog ZViS sicer napoveduje ukinitev dosedanje oblike plačljivega študija (izredni študij), a ne ukinja plačljivega študija kot takega, temveč ga celo razširi na redni študij. Po novem ZViS ima sicer načeloma vsakdo, ki izpolnjuje razpisne pogoje (kar pomeni do 60 % vseh študentov), pravico študirati brezplačno, a s pomembnimi omejitvami, zaradi katerih je ta pravica vse prej kot univerzalna: šolnine naj bi plačevali tisti, ki študija ne končajo v predvidenem roku, tisti, ki so že končali nek brezplačen študij in tisti, ki ne zadostujejo vpisnim pogojem. Finančno kaznovanje tistih, ki študija ne končajo v roku, je povsem nesprejemljivo, saj že sedaj izgubijo status in plačujejo za izpite in druge obveznosti, ki jih opravljajo izven statusa. Prav tako arbitrarna omejitev plačljivih vpisnih mest na 40 % (ki je veliko višja od dosedanjega odstotka izrednega študija) omogoča fakultetam manipulacije z vpisnimi pogoji, s katerimi bi napolnile (tudi) plačljiva vpisna mesta.
Namesto tega v IDS predlagamo, da Ministrstvo izdela dolgoročni načrt za ukinitev plačljivega študija kot takega, načrt, ki bi bil vezan na napovedano povečevanje financiranja visokega šolstva. Vpis na izredni študij že več let upada, zato bi bilo logično, da Ministrstvo z novo zakonsko ureditvijo ta proces podpre in regulira, ne pa uvaja možnost znatne širitve obsega plačljivega študija.
Financiranje
Novi ZViS sicer napoveduje zložno povečevanje obsega financiranja visokega šolstva, a to povečevanje ostaja nominalno ter ne upošteva inflacije, torej lahko pričakujemo, da bo nominalno povečevanje financiranja realno pomenilo stagnacijo. Sedanjemu napovedanemu povečanju sredstev so, v času varčevalnih ukrepov, predhodili drastični rezi v financiranju, zaradi katerih je zelo oteženo delovanje univerz in posameznih fakultet, zato je realno povečanje financiranja še toliko bolj urgentno.
Zato v IDS predlagamo, da se napovedano povečevanje financiranja indeksira na rast inflacije ter se s tem zagotovi realno povečevanje obsega finančnih sredstev za visoko šolstvo.
ZViS veže del financiranja delovanja javnih univerz na nedefinirane “cilje”. Ciljno financiranje onemogoča avtonomni razvoj visokega šolstva ter ga podreja neposrednemu nadzoru države, ki bi določala metodologije in kriterije merljivosti doseganja ciljev. Visokošolska dejavnost se s tem standardizira in kvantitativni nadzor izpodrine kvalitativne metode preverjanja njene kakovosti.
Poleg tega ZViS spodbuja in nagrajuje samostojno iskanje “donatorskih sredstev” izven javnega financiranja. Naloga visokega šolstva ni dobrikanje “sponzorjem”, temveč izvajanje pedagoških in raziskovalnih dejavnosti.
Zato zahtevamo enotno, celostno in nepogojevano financiranje visokega šolstva.
Pedagoške obveznosti
Pedagoške obveznosti profesorjev morajo biti omejene fiksno (na 6 ur tedensko), brez nejasnosti in številnih izjem. Prav tako je potrebno bolj striktno vezati nazive na delovna mesta, saj se v praksi dogaja, da docenti delajo na delovnem mestu asistentov (s temu ustrezno večjimi delovnimi obremenitvami).
Prekarnost
Potrebno je omejiti in postopno odpraviti vse večjo prekarizacijo in fleksibilizacijo dela v visokem šolstvu, kar je eden izmed ključnih problemov univerze danes, ki ga zakon sploh ne naslavlja. Preprečiti je potrebno vse vrste “outsourcinga” ne le pedagoške in raziskovalne dejavnosti, temveč tudi vzdrževalnih in oskrbnih storitev (varovanje, čiščenje) ter vse sedaj prekarne sodelavce vključiti v redna delovna razmerja s temu ustreznimi socialnimi pravicami.
Prav tako je potrebno odpraviti prisilno in neplačano raziskovalno delo (predvsem podiplomskih) študentov ter nekontrolirano izkoriščanje mladih raziskovalcev in asistentov z opravili, ki niso del njihovih delovnih obveznosti.
Bolonjska reforma
Še ena pomembna razsežnost visokega šolstva, s katero se zakon sploh ne ukvarja, je problem bolonjske reforme. Ta uničuje tako kvaliteto pedagoškega procesa, študentom pa s povečanjem števila predmetov, izpitov, seminarskih nalog in drugih obveznosti onemogoča resen in poglobljen študij. Tako kot za odpravo šolnin, je nujno sprejeti dolgoročni načrt – najprej za omejitev škode, ki jo je povzročila bolonjska reforma in nato njeno postopno ukinitev.
Predlagamo, da se predlog ZViS umakne in nadomesti z novim zakonom, ki bo upošteval realne probleme visokega šolstva v Sloveniji in ki ne bo ponujal le kozmetičnih popravkov, ali rešitev, ki obstoječe stanje še poslabšujejo, temveč dejanske spremembe v smeri demokratičnega, kvalitetnega in univerzalno dostopnega visokega šolstva.
(foto: Matej Leskovšek, siol.net)
