Julij 2015 je bil v svetovnem merilu, pa tudi v Sloveniji, najtoplejši, odkar potekajo meritve temperatur. Izrazito nadpovprečne že od januarja obetajo, da bo 2015 (spet) najtoplejše leto v zgodovini meritev. Nedavno izmerjeni trendi povprečnih temperatur tako potrjujejo znanstveni konsenz, da se ozračje segreva tako hitro, kot se ni že dolgo v geološki zgodovini planeta.
Analize kažejo, da bomo posledice podnebnih sprememb trpeli po vsem svetu, čeprav neenakomerno. Tragedija je, da najhujše posledice čutijo in bodo čutili v tistih delih sveta, ki so prispevali zanemarljive kumulativne deleže emisij toplogrednih plinov, medtem ko so v državah onesnaževalkah posledice milejše, a kljub temu občutne. Spomnimo se samo vročinskih valov iz let 2003 in 2012, ko je širom Evrope za posledicami vročine umrlo več deset tisoč ljudi. Ob trenutni begunski krizi, ko v Evropo letno zateka okrog milijon ljudi, lahko domnevamo, da bodo podnebne spremembe v preseljevanje pognale več sto milijonov podnebnih beguncev. Naraščanje morske gladine denimo že danes s svetovnega zemljevida postopoma briše cele države, kot sta Fidži in Kiribati.
Zavezujoč mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov na prihajajočem klimatskem vrhu v Parizu je tako nujen za ublažitev posledic podnebnih sprememb in organizirano pripravo na katastrofe. Vendar so obeti za sklenitev takšnega sporazuma žal slabi.
In kaj za blaženje učinkov in prilagoditev na podnebne spremembe počne naša vlada? Bore malo. Visokih predstavnikov slovenske okoljske in zunanje politike ne slišimo prav pogosto govoriti o podnebnih spremembah, čeprav našo državo vsaki dve leti prizadene hujša vremenska ujma, sistemski ukrepi izven okvirov evropske politike pa pravzaprav ne obstajajo. Še več, finančno ministrstvo je leta 2014 sprejelo ukrep, po katerem je največje onesnaževalce oprostilo plačila dela okoljskih dajatev. Nadalje, odkar je leta 2012 ukinila Službo za podnebne spremembe, vlada za razliko od večine evropskih držav sploh ne premore institucije, ki bi se ukvarjala s temi vprašanji (pet evropskih držav ima denimo posebna ministrstva za podnebne spremembe).
Se pa te dni v Sloveniji zaključuje javna razprava o energetski strategiji, v kateri večina politike podpira nadaljnjo dolgoročno uporabo ogljičnih virov energije, navkljub ekonomski in okoljski škodi, ki ju najbolje uteleša koruptivni projekt TEŠ 6.
