Iniciativa za demokratično socializem, članica koalicije Združena levica, je sopodpisnica mednarodnega poziva, s katerim francoske levičarske in migrantske organizacije pozivajo na shod solidarnosti ob deseti obletnici nemirov v pariških predmestjih.
Leta 2005 je večino francoskih mest pretresal val vstaj v etniciziranih, nizkodohodkovnih soseskah (takoimenovanih banlieues). Povod za vstaje je bila smrt dveh fantov, Arabca Zyeda Benna in Afričana Bouna Traoré, v policijski operaciji v mestu Clichy-sous-Bois. Ker so ju lovili policisti, sta se Zyed in Bouna skrila v električni transformator in umrla od elektrošoka. Država in pravosodni sistem sta storila vse, da policisti ne bi odgovarjali. Vendar je zdaj jasno, da so vedeli, kako se bo lov na fanta končal, pa niso storili ničesar, da bi to preprečili. Prebivalci francoskih banlieues so se leta 2005 odzvali z jezo, dostojanstvom in pogumom. Stopnja represivnih ukrepov proti vstajam je bila tolikšna, da je država ponovno aktivirala zakon o izrednih razmerah in policijski uri (état d’urgence), ki ga je predlagala, sprejela in uporabila med alžirsko narodnoosvobodilno vojno.
V desetletju, ki je minilo od vstaj, smo v tej in drugih zadevah videli podoben razvoj dogodkov, ki navadno sledi rasističnemu policijskemu nasilju: žrtve so kriminalizirali, resnico so utišali, domnevne “izgrednike” privedli na sodišča, policisti pa so se v tem pravnem sistemu povsem izognili kaznovanju. Po desetih letih v francoskih banlieues še vedno vztrajajo množična brezposelnost, revščina in splošno razširjeno policijsko nasilje.
Vse to razgrinja vzorec strukturne neenakosti in rasizma, ki je globoko vsajen v državnih politikah, javni stanovanjski politiki, urbanem načrtovanju in policijskem nadzoru. V imenu Amal Bentounsi, sestre žrtve policijskega nasilja, o katerem so mediji veliko poročali, in s kolektivno podporo francoskih Arabcev, Afričanov, Romov in Potovalcev, muslimanskih žensk in drugih nebelih žensk ter s podporo Angele Davis smo objavili poziv k demonstracijam na dan 31. oktobra letos. To je datum, ki obeležuje desetletnico vstaj. Kolektiv bo organiziral pohod, ki bo združil vse, ki so proti policijskemu nasilju, islamofobiji in rasizmu: poimenovali smo ga Pohod dostojanstva.
To je naš poziv k mednarodni podpori naši iniciativi. Za boj proti rasizmu, belemu supremacizmu, antimigranskim politikam in policijskemu nasilju je potrebno transnacionalno solidarnostno gibanje. Gibanje Življenja črnih štejejo predstavlja vrhunec militantnosti afroameriških aktivistov v ZDA, ki postaja tudi mednarodno, saj je gbanje Življenja črnih štejejo del dinamičnega odpora in urbanega vstajništva, ki smo mu bili nedavno priče v Fergusonu, Baltimoru, še prej v Tottenhamu, in deset let nazaj po vsej Franciji. Medtem ko se policijsko nasilje v Franciji, v ZDA in drugod neovirano širi, se protestna gibanja morejo in morajo povezati v solidarnosti proti islamofobiji, rasizmu, industrializiranemu kompleksu zaporov in kriminalizaciji nebele mladine.
Dol s policijskim nasiljem, islamofobijo in sistemskim rasizmom!
