Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v sredo, 6. 5. 2015, udeležili javne tribune o stanovanjski problematiki, ki smo jo organizirali v Iniciativi za demokratični socializem. Prireditev je bila le prva v dolgoročnem procesu, s katerim želimo področje stanovanjske politike urediti na način, ki bo ustrezal potrebam ljudi.
Na javni tribuni so dr. Srna Mandič, dr. Richard Sendi, Klemen Ploštajner in Blaž Babnik v svojih uvodnih prispevkih predstavili analizo stanja na področju stanovanjske politike. Govorili so o izginotju najemnega sektorja in porastu lastniškega modela reševanja stanovanjskega vprašanja; o tem, zakaj in kako Stanovanjski sklad RS ni niti približno uresničil svojih nalog in pod tako pod vprašaj postavil smiselnost svojega obstoja; o tem, kako se je gradbeni balon razpočil in pustil prek deset tisoč novih, praznih stanovanj, ki čakajo na ugodne vrednostne presoje bank, namesto na stanovalce, potrebne bivališč. V uvodnem delu smo slišali še povzetek težav stanovanjske politike preteklega četrtletja in razlago o tem, zakaj nove stanovanjske modele vidimo kot zametke nove bivanjske ureditve. Enega takih modelov, stanovanjske zadruge, je v zaključku uvodnega dela predstavlila Staša Dabič, ki je bil iztočnica za razširjeno debato med udeleženci.
Po uvodnih prispevkih smo oblikovali tri razpravljalske skupine, v katerih smo z živo diskusijo oblikovali nekaj stališč in predlogov za nadaljnje delovanje.
Prva skupina je razpravljala o problematiki praznih stanovanj. Pogovor se je zelo hitro osredotočil na novejša stanovanja, še posebej tista, ki so v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S kritiko delovanja DUTB, ki služi predvsem polnjenju proračuna in nima nikakršne socialne fukcije, je bilo ugotovljeno, da bo ta ustanova skušala stanovanja prodajati po najvišji ceni, s čimer bo stanovanjsko politiko še zaostrila. Razpravljalci so poudarili, da bi bilo večino praznih stanovanj v lasti DUTB nujno potrebno prenesti v fond neprofitnega najema, kakor je to storila irska slaba banka NAMA. Tako bi se ta stanovanja prenesla na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ali pa bi za neprofitno oddajanje stanovanj ustanovili novo agencijo z upravnimi pristojnostmi. Nalogo oddajanja praznih stanovanj pa bi lahko opravljala tudi DUTB sama. Razpravljali smo tudi o zadrugah kot o najbolj želenem institucionalnem okvirju za upravljanje praznih stanovanj. Zadruge bi oddajale posamezne enote, medtem ko bi celotni fond upravljal zadružni sklad, ki bi skrbel za razvoj stanovanjskih zadrug.
Razpravo o uporabi praznih stanovanj za neprofitni najem je treba nadaljevati, in ideje operacionalizirati v zakonodajne predloge. Predvsem pa je treba vzdrževatii pritisk na državne institucije, da v razmerah zaostrene stanovanjske krize preprečijo propadanje praznih stanovanj.
Druga skupina se je osredotočila na razmišljanje o alternativah obstoječemu stanju. Osrednja tema diskusije so bile stanovanjske zadruge in samoorganizacija pri reševanju stanovanjskega vprašanja. V pogovoru smo slišali veliko informacij o korakih ustanavljanja stanovanjskih zadrug, o načinih urejanja odnosov znotraj zadružne organizacije, predvsem pa o pravnih, ekonomskih in kulturnih omejitvah zadružništva v Sloveniji. Država namreč stanovanjskih zadrug kljub obstoječi zakonskii podlagi, ki omogoča ustanavljanje, ne podpira z razpisi, pravnimi in praktičnimi napotki, kaj šele s financiranjem. Podobno mačehovski odnos do stanovanjskih zadrug imajo tudi banke, ki zanje ne odobravajo kreditinih sredstev. Hkrati je velik problem lastništvo stanovanj, ki omejuje prakse samoorganiziranja, združevanja, predvsem pa deljenja dobrin. Tako je lahko eden prvih korakov za razvoj stanovanjskih zadrug širjenje informacij o prednostih zadružnega reševanja stanovanjskega problema. Gotovo pa je potrebno pritiskati na odgovorne institucije, da začnejo s pravnimi in finančnimi sredstvi podpirati zadružne oblike bivanja.
Tretja skupina se je ukvarjala z vprašanjem socialnih stanovanj in prednostmi najema pred lastništvom. Pogovor se je osredotočil na vprašanje, kako do večjega dela najemnega fonda in do več neprofitnih najemnih stanovanj. Težave pogosto izvirajo iz pomanjkljive slike dejanskih potreb po stanovanjih in njihovi bivanjski ravni: kje potrebujemo stanovanja, koliko, in kakšna. Treba bo izdelati ustrezne analize stanja in pri tem upoštevati demografske trende. Do takrat pa je treba začeti odpravljati vse, kar že vemo, da ne deluje: trenutno ureditev z nedelujočim Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki ga je treba preurediti v direktorat za stanovanjsko gradnjo pod Ministrstvom za okolje in prostor, ali pa njegove pristojnosti povsem drugače opredeliti. Predvsem se je izkazalo dvoje: da je bodoči organ za izvajanje stanovanjskega programa, in da mora poleg odgovornosti pridobiti tudi možnosti za uresničevanje programa. Slednje pomeni redno financiranje iz proračuna in možnost nadzora nad izvajanjem programa na lokalnem nivoju, kjer dejanska gradnja stanovanj poteka.
Odprto je ostalo še vprašanje preobrata v izvajanju stanovanjske politike, ki ne bi bilo več diktirano “od zgoraj”, pač pa “od spodaj.” Vprašanje je, kakšno vlogo naj imajo neprofitne stanovanjske organizacije, in kako ustvariti pogoje za njihovo vzpostavitev in uspešno delovanje.
Zavezali smo se k nadaljnjim srečanjem in delu v delovnih skupinah. S kontinuiranim procesom želimo definirati take spremembe na področju stanovanjske politike, ki bodo reševale dejanske probleme in potrebe ljudi, onemogočale pa napihovanje gradbenih in nepremičninskih balonov ter špekulacije finančnega kapitala.
Zainteresirane vabimo, da se nam aktivno pridružite. Skupaj bomo problematiko premislili in pripravili delovne projekte ter načrte izvedb. Kontaktirate nas lahko na elektronski naslov: info@demokraticni-socializem.si.
