Foto: MMC RTV SLO
Predlog o ustanovitvi paravojske, imenovane Nacionalna garda, je kombinacija vojaškega dilentantstva in skrajnega nacionalizma. Slovenija ni vojaško ogrožena. Tudi varnost in premoženje državljanov, ki ju sicer varuje policija, nista ogrožena, kar kažejo vsi podatki o prijavah in policijskih posredovanjih med begunci. Če pa bi Slovenija bila vojaško ogrožena, državo brani SV. Slovenska vojska lahko na podlagi odločitve vlade v primeru pričakovanega napada oblikuje t.i. vojaško strateško rezervo (VSR). Doktrino njenega delovanja je sprejela druga Janševa vlada. VSR sestavljajo rezervisti oziroma na novo usposobljeni državljani in državljanke.
Predlog SDS-a pomeni obvod vseh omenjenih struktur, ki seveda ni naključen. Najbolj nevaren predlog SDS-a pa je prostovoljnost, na način, ki prosto po Hojsu, poskrbi, da v te enote pridejo le “domoljubni mladeniči”. To je v nasprotju z načelom splošne vojaške obveznosti, ki jo predpostavlja tudi koncept VSR in poskrbi, da so v teh silah enakopravno zastopani pripadniki vseh narodov in veroizpovedi, ki prebivajo v Republiki Sloveniji. Predlog SDS-a je logično nadaljevanje desničarske politike ustvarjanja strahu in izrednih razmer ter širjenju nestrpnosti v državi. Napad z molotovkami na Narodni dom v Novem mestu, kjer se je zbirala humanitarna pomoč za begunce, pozivi k politično in versko motiviranemu nasilju na facebooku in svinjske glave na gradbišču islamskega kulturnega centra v Ljubljani, kažejo da seme pada na plodna tla. Zato je SDS-ovo ustanavljanje nacionalne garde nič drugega kot odvračanje javnosti od verjetno edine realne varnostne grožnje v tej državi, porasta desničarskega ekstremizma.
Predlog je na srečo tudi neizvedljiv. Slovenska vojska že ima prostovoljno rezervo. Njeni pripadniki so za 11 mesecev pripravljenosti in en mesec usposabljanj letno plačani povprečno 2155 evrov neto (podčastniki in častniki pa nekoliko več). Kljub plačilu število njenih pripadnikov stalno upada, decembra lani jih je bilo uradno le še 914. Decembra je bila ta rezerva tudi prvič vpoklicana, tj. pozvana na usposabljanje za opravljanje vojaške službe v miru. Odzvalo naj bi manj kot polovica (142) od 300 vpoklicanih rezervistov, kljub temu da bodo morali ostali vrniti prejeta denarna nadomestila. Primer prostovoljne rezerve SV nazorno kaže, da ideja o ustanovitvi paravojske z 25.000 pripadniki v vojaškem smislu popolnoma diletantska, njen resnični namen pa je širjenje rasne in verske nestrpnosti. Če pa bi do njene ustanovitve kljub vsemu prišlo, to ne bi bila nikakršna nacionalna garda, ampak desničarska paravojska, sestavljena iz nekaj sto članov in simpatizerjev SDS, NSi in različnih skrajnodesničarskih skupin, ki že zdaj predstavljajo največje varnostno tveganje v tej državi.
Zaskrbljujoče je, da predlog prihaja od ljudi, ki tvorijo jedro jasno politično opredeljenega Društva za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki že ima svojo uniformirano enoto, ki se tudi javno postrojuje. Za razliko od članov ostalih veteranskih društev, pripadniki uniformirane enote VSO ne nosijo uniform, ki bi po svoji obliki ali vzorcu izvirale iz osamosvojitvene vojne, niti niso to paradne uniforme namenjene udeležbam na proslavah, ampak so moderne bojne maskirne uniforme. Zato ni več jasno, ali gre pri tej enoti res za neko slavnostno veteransko enoto, ali za strankarsko milico slovenske desnice. Postavlja se tudi vprašanje, ali ne gre pri t.i. nacionalni gardi za poizkus integracije te milice v enote Slovenske vojske in njeno oboroževanje.
