Nepremišljena privatizacija prehranske verige, s katero je država po diskontnih cenah razprodajala uspešna živilskopredelovalna podjetja, med njimi tudi Drogo Kolinsko, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Radensko, Pekarno Grosuplje, Pivovarno Laško z Unionom in Mercator, je bila izvedena brez kakršnekoli strategije in premisleka o tem, kakšne bodo njene posledice za prehransko verigo. Kakšne učinke bo imela privatizacija prehranske industrije na kmetijstvo in samooskrbo, ni znano, saj na ravni države o tem ni bila nikoli narejena kaka študija. To velja tudi za strategijo upravljanja državnih naložb, ki jo je pripravila vlada: v njej ni nikakršnih analiz posledic privatizacije za razvoj in delovna mesta. Ker smo zaskrbljeni nad temi procesi in posledicami, ki jih imajo za celotno prehrambno verigo od proizvajalca do potrošnika, smo v poslanski skupini Združene levice sklicali nujno sejo parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Medtem ko na eni strani s subvencijami podpiramo pridelavo slovenskega sadja, zelenjave, pšenice in drugih kultur, subvencioniramo obdelovanje kmetijskih zemljišč in skušamo povišati stopnjo samooskrbe, na drugi strani zapiramo možnosti, da bi ti pridelki sploh prišli na trgovske police. Slovenska prehranska veriga je obglavljena. Tisti njeni deli, ki ustvarijo največ dodane vrednosti, razvojnih priložnosti in delovnih mest, postajajo podružnice tujih sistemov, ki jim tak razvoj ni potreben. Nasprotno, v njihovem interesu je, da odstranijo konkurenco in si zagotovijo trg za izdelke svojih dobaviteljev, ki so pogosto, kot je to v primeru Agrokorja, kar v njihovi neposredni lasti.
Jasno je, da privatizacija prehranske industrije ni nič dobrega za prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva in nacionalne samooskrbe s hrano, ki sta že sedaj šibka. Po stopnji prehranske samooskrbe smo na repu Evropske unije, po podatkih statističnega urada pa prehranska samooskrba Slovenije še pada. Prav kot stopnja samooskrbe upada delež kmetijskih površin in število kmečkih gospodarstev, med katerimi je največji upad zaznati med majhnimi in srednjimii kmetijami.
Slovenska živilskopredelovalna podjetja so pomemben člen v verigi od kmeta do kupca in imajo izjemen učinek na obstoj in rast slovenskega kmetijstva, saj jim večina kmetov proda skoraj ves svoj pridelek. Kakšna je prihodnost slovenskega kmetijstva po zadnjih privatizacijah živilskopredelovalnih podjetij, ne vemo. Zato smo danes v poslanski skupini Združene levice Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozvali, naj pripravijo analizo posledic privatizacije živilskopredelovalne industrije za slovensko kmetijstvo, in pripravijo strategijo z ukrepi za odpravo negativnih posledic tega nepremišljenega početja. Zahtevali smo tudi, naj pripravijo strategijo dviga nacionalne samooskrbe tako, da bodo imeli kmetje in živilskopredelovalna industrija neoviran dostop do končnega potrošnika.
Čeprav so predstavniki civilne družbe malone brez izjeme soglašali s poslansko skupino Združene levice glede grožnje, ki jo za slovensko kmetijstvo predstavlja nepremišljena privatizacija prehranske verige, so naši pozivi pri poslancih koalicije in opozicije žal naleteli na gluha ušesa. Izglasovan je bil le vsebinsko prazen sklep koalicijskih strank, s katerim člani odbora opozarjajo, da so živilskopredelovalna podjetja pomembna za slovensko gospodarstvo in kmetijstvo, kar da je potrebno upoštevati pri upravljanju in pridobivanju kapitalskih naložb države. Posledice, ki jih bo imela privatizacija živilskopredelovalne industrije za razvoj slovenskega kmetijstva, tako še naprej ostajajo neznanka, z njimi pa tudi nujni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti.
Poslanska skupina Združena levica,
v Ljubljani, 29.05.2015
