Kongres bo potekal v soboto, 24. junija 2017 v Centru kulture Španski borci. Program se začne ob 10h, registracija bo odprta od 9h dalje.

Potek kongresa
09.00-10.00  prihod udeležencev in registracija
10:00 -12:15 osrednji del kongresa
10:20-10.30 uvodni nagovor
10.30-10.45 predstavitev programa
10.45-11.00 predstavitev statuta

11.15 razprava

12.00 glasovanje
12:30-14:00 volitve

14:00- 15.30 zaključni del kongresa
razglasitev rezultatov in zaključni nagovor

The post Združitveni kongres stranke Levica – »Socializem za 21. stoletje« appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vabljeni v torek, 23. maja, ob 17.00 uri, v Dom krajanov Dravlje, kjer mreža Pravica do mesta pripravlja delavnico o pravicah delavcev. Govorili bomo o pravici delavcev do združevanja in o pravicah, ki delavcem pripadajo po Zakonu o delovnih razmerjih.

Z nami bosta sindikalist Milan Utroša in pravnik Rok Primožič.

Dogodek organizira mestna svetnica Nataša Sukič.

FB dogodek >>

The post Se zavedate svojih pravic? Pogovor o pravicah delavcev, 23.5.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Z nami bodo Luka Mesec in Miha Kordiš, poslanca Združene levice, Andrej Škrjanec, predsednik sindikata podjetja LTH Castings in Nataša Malnar, predsednica sindikata v Domu upokojencev.

FB dogodek >> 

Sodelujoči bodo predstavili argumente za dvig in redefinicijo minimalne plače ter ponudili odgovore na ključna razvojna vprašanja. Slovenski razvojni model namreč čedalje bolj temelji na nizkih plačah in izžemanju delavcev in delavk. To se pozna tudi v Kranju, kjer sta kljub gospodarski rasti še naprej prisotna revščina in slabi socialni pogoji. Brezposelnost počasi pada, toda predvsem po zaslugi zaposlitev za minimalno plačo, ki ne omogoča dostojnega življenja.

Dvig in redefinicija minimalne plače sta nujen korak za izboljšanje katastrofalne socialne situacije v Sloveniji. Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke ter delovni ljudje.

Veseli bomo vaših mnenj, vprašanj in pobud za v parlament in izven njega.

Kontakt:
kranj@demokraticni-socializem.si ali Martin Kocijančič (040 147 355)

The post Kranj za dvig minimalne plače appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Z nami bodo:

• vodja poslanske skupine Združena levica - Luka Mesec,
• dolgoletni sindikalist in član IDS - Milan Utrosa,
• predsednik sindikata SKEI-FHH Kostanjevica - Jakob Gašpir. Pogovor bo povezoval koordinator LO IDS Brežice, Goran Šalamon.

Sodelujoči bodo predstavili argumente za dvig in redefinicijo minimalne plače ter odgovorili na ključna razvojna vprašanja. Slovenski razvojni model namreč čedalje bolj temelji na nizkih plačah in izžemanju delavcev in delavk. To se še kako pozna tudi v Posavju, kjer so vse bolj prisotni revščina, brezposelnost in vse slabši socialni pogoji. Tudi tisti, ki delajo, pogosto ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje.

Dvig minimalne plače je nujen korak za izboljšanje katastrofalne socialne situacije v Sloveniji. Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke in delovni ljudje.

Veseli bomo vaših mnenj, vprašanj in pobud, za v parlament in izven njega.

Za več informacij smo vam na volju tudi na tem naslovu: posavje@demokraticni-socializem.si

The post Posavje za dvig minimalne plače appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vabljeni, da se nam na tem zelo pomembnem dogodku pridružite. Poleg simbolne vloge prireditve je to tudi priložnost za druženje.

Pohodniki se bomo zbrali ob 8:30 uri na točki KT-8: Livada – Gostilna Livada (Hladnikova ul. 15) in se bomo skupaj odpravili na pohod v smeri proti Viču (KT1) in nato do KT-2: Šiška – Okrepčevalnica Kačji pastir (prej Pri cvičku) ob koseškem bajerju. Kdor pa bi želel pa lahko od tu naprej po Poti ob žici dalje.

Vse dodatne informacije o pohodu in teku so dostopne na tem naslovu.

Se vidimo,
lokalni odbor IDS Ljubljana
ljubljana@demokraticni-socializem.si ​

Zemljevid trase

The post Vabljeni na Pohod ob žici, 6.5.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Slovenija je v rdečih številkah, položaj slovenskega delavstva peša, revščina ni več tabu tema, Trbovlje in Zasavje pa sta v vrhu rdečih statistik. Navkljub naraščajočem številu brezposelnih se na seznamu Slovenk in Slovencev, ki živijo pod pragom revščine veča tudi število zaposlenih! Na javni tribuni »Zasavje v boj proti revščini!« bomo osvetlili izzive, prikazali dejansko stanje, a predlagali tudi konkretne in merljive rešitve.

Številke, ki pričajo o dejanskem stanju in ustvarjajo družbeno klimo v Trbovljah, bo predala Zdenka Deželak, podpredsednica trboveljskega Rdečega križa.  K predstavitvi problematike in rešitvam povabimo Marka Funkla, predsednika Gibanja za dostojno delo in pravično družbo, ki v zadnjih letih intenzivno prispeva javni debati na temo sindikalizma in izboljšavi pravic delavcev. Z načrtom dviga minimalne plače na 700€ neto, ključnim ukrepom za boj proti revščini, se v zadnjih mesecih ukvarja Združena levica. Njihov trboveljski poslanec in vodja poslanske skupine Luka Mesec po predstavil program kampanje in predlagane rešitve.

Javno tribuno, ki bo k vprašanjem, kritikam in predlogom povabila tudi obiskovalce, bo vodil podpredsednik trboveljske borčevske organizacije Primož Siter.

The post Zasavje v boj proti revščini! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Predstavniška demokracija temelji na prenosu odločevalske moči na voljne predstavnike ljudstva. Na štiri ali pet let se odpravimo na volitve, obkrožimo najboljšega, običajno najmanj slabega, kandidata in nato upamo na najbolje. Predstavniška demokracija je zato svojevrsten paradoks, razglaša se za vladavino ljudstva, a ne more vladati drugače kot preko svojih predstavnikov. Kjer nas predstavljajo, tam nas ni, sicer bi se lahko sami, zato, še enkrat, lahko zgolj upamo na najboljše. Vendar ni prav nobene nujnosti, da bi takšno stanje veljalo v nedogled. Četudi se ideal popolne demokracije, v kateri bo ljudstvo res lahko vladalo neposredno in v skladu z interesi vseh, zdi še vedno zelo oddaljen, to še ne pomeni, da ne obstajajo konkretni koraki kako se mu približati.

Takšen korak v pravo smer je nedvomno institut participativnega proračuna, ki je po svetu vse prej kot neznanka in ga uspešno prakticirajo tako na lokalnih, pokrajinskih kot državnih ravneh. Ker je v kapitalizmu prav v denarju in financah na splošno osrediščena največja družbena moč, nikakor ni nepomembno kdo in predvsem na kakšen način, s to močjo razpolaga. Interesi kapitala ter njegovi neposredni in posredni pritiski na politične odločevalce, običajno dosežejo, da se iz javnih proračunov, v katere vplačujemo vsi, pogosto napaja peščica izredno dobro plačanih, preplačanih, zasebnikov. To je praviloma žalostna slika, ki se skriva za geslom javno-zasebnih partnerstev.

Z nami bodo o participatornem proračunu spregovorili:

• Matic Primc (Iniciativa mestni zbor),
• Jaka Fabjan (Goriška.si),
• Nataša Sukič, mestna svetnica IDS/ZL.

Razpravo bo povezoval Anej Korsika, ki se v lokalnem odboru IDS Ljubljana ukvarja s tematiko participatornega proračuna.

V razpravi si želimo odpreti različneoblike participatornega proračuna in možnosti uresničitve. Zato bomo veseli čimveč vaših vprašanj, mnenj in izkušenj.
Vljudno vabljeni!

The post Odloča naj skupnost! 7.2.2017, Ljubljana appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Koliko ur na teden pravzaprav obsega polni delovni čas? Na kakšen način mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje pri delu? Ali mora biti pogodba o zaposlitvi vedno v pisni obliki? Ali lahko delodajalec pregleduje našo elektronsko pošto? Katere so obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi? Za koga veljajo kolektivne pogodbe? In nenazadnje: kako se lahko učinkovito organiziramo, da bodo naše delovne razmere, plačilo in vpliv na delovno mesto pravičnejši? Še posebej so na delavnici dobrodošli tisti, ki potrebujejo takojšnjo pravno in organizacijsko pomoč, da se delodajalcu postavijo po robu.

Slovenska družba ustvari več kot porabi. Zunanja trgovina beleži presežek v višini 2,7 milijarde evrov. Samo dobiček trgovinskega sektorja se je letos povzpel na 521 milijonov evrov. Čeprav ogromne zaslužke zaposleni ustvarjamo s svojimi rokami in možgani, smo deležni zgolj drobtinic.

Neenakost narašča. Na delovnih mestih se množijo nezakonito izkoriščanje, mobing in prekarne oblike zaposlitve. Sodelovanje pri soupravljanju s podjetji nam je odrečeno, dostojno plačilo tudi, nadzorni organi države pa pogosto zatajijo. Pomagamo si lahko zgolj sami. Najosnovnejše orodje za to je obstoječa zakonodaja, v spoštovanje katere moramo delodajalce in kapital preprosto prisiliti.

Zakon o delovnih razmerjih ima 230 členov in redki so tisti, ki so z njim seznanjeni v celoti. Čeprav so osnovne pravice in obveznosti v zakonu jasno opredeljene, se večkrat izkaže, da jih ne poznamo dovolj, lastniki in menedžment pa to izkoriščajo. Zato bomo na tokratni delavnici skupaj raziskali, katere so najpomembnejše določbe Zakona o delovnih razmerjih, ter odgovorili na morebitna vprašanja in probleme – tudi s pripravo na pravno in terensko akcijo.

Delavnica poteka v sklopu kampanje za dvig minimalne plače na raven 700 € neto (ne vključujoč dodatke). Vodil jo bo pravnik Rok Primožič, nekdanji predsednik Evropske zveze študentov in aktivist SZD SILA.

The post IDS Škofja Loka: Zakon o delovnih razmerjih, 2.3.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

dr. Marko Kržan: Pravno svobodni, ekonomsko izkoriščani

Dogodek bo potekal v četrtek, 2. februarja ob 19.00 v pisarni Združene levice na Mestnem trgu 21.

V poročilih o »delodajalcih«, ki ne plačujejo čistilk, ki čistijo ministrske pisarne, beremo, da so delavke izkoriščane. V resnici bi morali reči, da so nezakonito izkoriščane. Kapitalizem je namreč sistem, ki ljudi izkorišča po svoji naravi. Današnje izkoriščanje je prikrito, zakonito in – samoumevno. Knjigi Jevgenija Pašukanisa in Marka Kržana razkrivata, zakaj o izkoriščanju govorimo tudi v kapitalizmu, čeprav so delavci svobodni, delo ni prisilno, vse skupaj pa povezuje enaka menjava na trgu.

• Splošna teorija prava in marksizem razvija tisto, kar je Marx napisal v obliki aforizma: da blago ne more iti samo na trg. Potrebuje lastnika, ki je pravna oseba. Da pa se je to lahko zgodilo, je morala družba vstopiti v splošno blagovno menjavo, nastalo z osvoboditvijo podložnikov in privatizacijo zemlje. Šele, ko so morali nekdanji kmetje kupovati življenjske potrebščine, je obrobna produkcija za trg prerasla v proizvodnjo za dobiček in s tem rojstvo kapitalizma.

• Marxova teorija vrednosti pojasnjuje, kako v kapitalizmu kljub pravni svobodi posameznika poteka izkoriščanje. S stališča kapitala se namreč zdi, da ves dobiček ustvari kapitalist s svojo »podjetnostjo«, zato tišči delavce k tlom. Z malomeščanskega stališča je presežek plod sodelovanja med »delom in kapitalom«, zato zahteva delitev dobička in socialni mir.

Le s stališča delavskega razreda pa se je mogoče dokopati do ugotovitve, da smo znotraj kapitalizma sistemsko obsojeni na nepravično plačilo. Sadove našega kolektivnega dela si namreč vedno prisvajajo nosilci kapitala, saj brez tega v konkurenčni tekmi na trgu zanje ni obstanka. Tak režim je izkoriščevalski po svojem bistvu in botruje proletarskim množicam brez perspektive, ki se zatekajo k potrošniškem izčrpavanju svojega lastnega življenjskega okolja.

Nujno je, da ta sistem odpravimo in nadomestimo z racionalnim odločanjem o tem, kaj, kako in za koga bomo proizvajali. Samo tako si bomo lahko zamislili družbo, v kateri ne živimo za to, da delamo, ampak delamo za to, da živimo.

The post IDS Škofja Loka: Pravno svobodni, ekonomsko izkoriščani (knjižni večer) appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Ive Šubic, Dražgoška bitka (detajl), 1976, mozaik

60. prireditev Po stezah partizanske Jelovice ob 75. obletnici dražgoške bitke, se začne ob 12h pri spomeniku v Dražgošah. Zbirno mesto članic in članov IDS na prireditvi je pri brunarici v Dražgošah ob 11.15., od koder se družno odpravimo k spomeniku, kjer bo potekala prireditev. Prireditev je vsako leto množično obiskana, zato je tudi ob obisku z avtom nujen vsaj krajši sprehod do prireditve in predvsem pravočasen prihod. Toplo se oblecite, mrzlo bo.

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja 1942 med Cankarjevim  bataljonom, ki je takrat štel okoli dvesto borcev, in nemškimi policijskimi silami, ki so v ofenzivni operaciji proti gorenjskim partizanom skoncentrirale med 2500 in 3000 mož. Po večdnevni junaški obrambi se je Cankarjev bataljon umaknil na Jelovico, kjer se je razdelil na večje število čet, ki so potem več tednov bile hude boje z nemški zasledovalci in utrpele težke izgube. V dražgoški bitki je padlo devet partizanov in 27 nemških policistov. Okupator je po bitki požgal vas, pomoril 41  prebivalcev, ostale pa odpeljal.

Dražgoška bitka je pomenila vrh decembrske vstaje na Gorenjskem, v kateri je med partizane na tem področju odšlo 665 novih borcev, med katerimi je bilo 365 delavcev in 175 kmetov. V vsem letu 1941 je na Slovenskem odšlo v partizane okoli 2100 ljudi; januarja 1942, tj. pred spomladanskim poletom osvobodilnega gibanja, pa je število borcev upadlo na vsega nekaj sto. Decembrska gorenjska vstaja sicer ni bila uspešna, saj je potekala na treh ločenih predelih Gorenjske (Poljanska dolina, bohinjski kot in jeseniški kot), za težko oviro pa se je pokazala tudi zelo huda zima, za katero takratno partizansko gibanje ni bilo ustrezno opremljeno. Kljub temu je gorenjska vstaja dosegla, da je okupator evakuiral 23 orožniških postojank, kar je pomembno prispevalo k zamiku prisilne nemške mobilizacije na tem področju. Prav tako si je partizansko gibanje pridobilo dragocene vojaške izkušnje, zlasti pri taktiki pozicijskega spopada in razpršitvi večje vojaške formacije (bataljona) na gibljivejše enote (čete). Uspešno je bilo tudi politično delo, saj so aktivisti za partizane pridobili tako delavce kakor kmete.

The post Po poteh dražgoške bitke! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.