Občinski svetnik IDS Aljoša Rovan zagovarja razglasitev območja brez prostotrgovinskih sporazumov. Foto: Posavski obzornik.

Potem ko se je že več kot 30 občinskih svetov v Sloveniji izreklo proti trgovinskim sporazumom, ob več kot 100 županih, ki so pozvali vlado, naj ne podpiše sporazuma CETA, smo sedaj dobili prvo slovensko občino, ki je pripravljena eksplicitno podpreti trgovinske sporazume.

Občinski svet občine Brežice je namreč včeraj, dne 12.12.2016, zavrnil predlog, ki sta ga podala svetnika Aljoša Rovan in Peter Dirnbek iz vrst Iniciative za demokratični socializem, članice koalicije Združena levica. Svetnika sta predlagala, da se Brežice, podobno kot bližnja Kostanjevica na Krki pred tednom dni, razglasijo za območje brez sporazumov TTIP, CETA in TiSA. S tem bi se Brežice pridružile tisočim oblastem po vsej Evropi, ki so izrazili nasprotovanje zniževanju standardov in odrekanju suverenosti pod izgovorom liberalizacije trgovine.

Za sklep: ”Občinski svet občine Brežice nasprotuje trgovinsko – investicijskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA in ocenjuje, da so škodljivi za socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde ter bi bili škodljivi za občino Brežice.” je glasovalo 9 svetnikov, proti pa 12. S tem je bil sklep zavrnjen.

Podžupan Jure Pezdirc iz vrst lokalne stranke Sonce je nato predlagal alternativen sklep: ”Občinski svet občine Brežice zaradi pozitivnega vpliva na razvoj gospodarstva podpira investicijsko-trgovinske sporazume TTIP, CETA in TiSA pod pogojem, da sporazumi zagotavljajo vse socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde, ki veljajo v EU.” Kljub temu, da je bilo skozi vsebinsko razpravo vnovič demonstrirano, da je ves razlog obstoja območij brez prostotrgovinskih sporazumov natanko v tem, ker sporazumi standardov niti približno ne zagotovljajo, so vsi trije svetniki iz vrst DeSUS, vseh devet svetnikov iz SDS in predlagatelj Pezdirc glasovali za na ta način izmaličen sklep.

Občina Brežice je tako postala edina občina v državi, ki se je odločila, da sporne sporazume podpre in se tako postavila na stran kapitala in ne na stran ljudi. Občinski svetniki, ki so izglasovali sklep, so dokazali izjemno nepoznavanje nevarnosti, ki jih prinašajo sporazumi. Upamo, da čez nekaj let, če res stopijo v veljavo, ne bomo imeli priložnosti izjaviti: ”Saj smo vam rekli”.

Lokalni odbor IDS Brežice

The post IDS Brežice: Občina Brežice podpira škodljive prostotrgovinske sporazume appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Kot edini parlamentarni nasprotniki tajnih sporazumov, smo socialisti pobudo območja brez sporazumov prenesli tudi k nam. Za to dejanje pritiska se je do danes skupaj s Škofjo Loko odločilo že 11 slovenskih občin.

Kaj je na kocki? 

Osnovni vodili razvpitih sporazumov TTIP in CETA, ki se sklepata med EU in ZDA oziroma med EU in Kanado, sta ‘’zaščita investitorjev’’ in ‘’odprava ovir’’. A za birokratskim izrazjem se skrivajo življenjsko pomembne in zelo škodljive posledice.

• Odprava ovir ne ukinja le carin, temveč enoti regulativne standarde na najmanjšem skupnem imenovalcu. Tako prehransko varnost Evrope zagotavlja previdnostno načelo, ki dovoljuje le prodajo dokazano neškodljivih proizvodov. Prav nasprotno pa nam s sporazumi grozi načelo tveganja, kjer se lahko trži vsak produkt, dokler se ne izkaže njegova škodljivost. Javno zdravstvo, šolstvo, komunalne in druge storitve bi se znašle pod izrazitim privatizacijskim pritiskom. Senca privatizacije bi padla tudi na vodne vire, čeprav smo jih ravnokar ustavno zavarovali. Še posebej kratko pa bi potegnili slovenski kmetje, saj bi jih okoljsko in prehransko sporni proizvodi ameriških kmetij-tovarn dobesedno izbrisali iz trga.

• Zaščita investitorjev je palica transnacionalnega kapitala, ki mu zagotavlja oblast nad državami ter skupnosti preprečuje, da izbere bolj humano prihodnost. V prvi vrsti moramo izpostaviti mehanizem ISDS oz. ICS, ki multinacionalnim korporacijam omogoča, da iztržijo odškodninske tožbe od držav, ki z dvigom standardov v dobro državljanov posežejo v njihove ‘’načrtovane dobičke’’. Kar je še bolj sporno, take tožbe bi se obravnavale na arbitražnih sodiščih izven jurisdikcije nacionalnih sodnih sistemov.

Trata in nevarni odpadki: okus tega, kaj prinašajo sporazumi

Okoljsko sporne prakse, kot je denimo predelava nevarnih odpadkov na Trati, bi s sporazumi prejele pravno varstvo: Ekologija d.o.o. bi v primeru zaostrovanja okoljevarstvenih in demokratičnih standardov državo lahko iztožila. Ker v Združeni levici kapitalističnemu barantanju z okoljem nasprotujemo, smo na prejšnjem zasedanju občinskega sveta zahtevali tehnično dokumentacijo naprav, postopkov in urejenosti kanalizacije. Pobuda je iz neznanih razlogov izpadla iz zapisnika in ostala neuslišana, o vzroku pa bomo poizvedovali na naslednji seji.

Več o klepanju dobička s predelavo nevarnih odpadkov na račun ljudi in okolja, ki ga izvaja Ekologija d.o.o., si lahko preberete v naši izjavi. Ob tem spomnimo, da je lokalni boj za čisto okolje to, kar je boj proti tajnim sporazumom na nacionalni in evropski ravni: pogum za lepšo prihodnost, ki bo dokončno zmagal šele, ko kapitalistični sistem neomejene tekme za dobički presežemo.

The post Škofja Loka, območje brez prostotrgovinskih sporazumov! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vse javnomnenjske raziskave so pokazale, da državljanke in državljani močno nasprotujejo CETI in TTIP. Kljub temu Vlada namerava CETO podpisati že čez tri tedne, 18.10. v Bruslju. Redko je prepad med voljo ljudstva in intencami vlade tako velik. V ZL zato zahtevamo sklic posvetovalnega referenduma. V Sloveniji ima oblast ljudstvo!

Včeraj smo vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o trgovinsko-investicijskih sporazumih CETA (s Kanado) in TTIP (z ZDA). Državni zbor ima namreč po zakonu pravico do razpisa posvetovalnega referendum o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane. Sporazuma CETA in TTIP zaradi možnih negativnih posledic za okolje, družbo in demokracijo vsekakor sodita v ta okvir. Za datum referenduma predlagamo nedeljo, 4. december.

The post ZL: Zahtevamo referendum o sporazumih CETA in TTIP appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Bomo postali ujetniki transnacionalnih korporacij?

Evropska unija namerava v kratkem podpisati dva prostotrgovinska sporazuma; enega s Kanado (CETA – Comprehensive Economic Trade Agreement) in drugega z ZDA (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership). Uradna razlaga je, da bo to prineslo nova delovna mesta in povečano gospodarsko rast. Vendar si lahko dejanske koristi od sporazumov obetajo ne delovni ljudje, ampak transnacionalne korporacije. TTIP in CETA sta v resnici orodje korporacij za osvajanje novih in deregulacijo obstoječih trgov z namenom povečevanja dobičkov. Glavni razlogi, ki kažejo na to, da bomo, v kolikor državljani dovolimo podpis škodljivih sporazumov, postali ujetniki korporacij, so:

Moč investitorjev, da tožijo neodvisne države.

Najbolj nevaren del sporazumov je pravica tujih investitorjev, ki bi lahko na posebnih ad hoc razsodiščih tožili suvereno državo, v primeru, da bi le-ta sprejela neko zakonodajo, zaradi katere bi investitorji izgubili del dobička. Ta mehanizem, imenovan »poravnava spora med vlagateljem in državo« (Investor State Dispute Settlement – ISDS) izenačuje pravni status investitorja z nacionalno državo, kar je grožnja najbolj elementarnim načelom demokratične ureditve na obeh straneh Atlantika. Mehanizem je bil sicer s strani EU predlagan v milejšo različico (International Court System – ICS), ki pa ima enako logiko, ZDA pa sicer vztrajajo na prvotni različici. S tem mehanizmom bi investitor lahko tožil državo, ki bi spremenila neko zakonodajo, zaradi katere bi izgubil del dobička. Tovrstni mehanizmi so sicer že vgrajeni v številne bilateralne sporazume. Za primer: francosko podjetje Veolia, ki je imelo 15-letno pogodbo za odstranjevanje odpadkov v Aleksandriji, je zaradi izgube dobička tožilo državo Egipt, ker je le-ta na nacionalni ravni uskladila višino plač v zasebnem in javnem sektorju z inflacijo.

Korporacije bi imele možnost sodelovanja pri pripravi novih zakonov.

Tako imenovano regulativno sodelovanje pomeni, da bi predstavniki korporacij imeli možnost oblikovati zakone v skladu s svojimi interesi in posegati v obstoječe postopke oblikovanja in sprejemanja zakonodaje v posameznih nacionalnih državah, kar predstavlja neposredno grožnjo demokraciji in vladavini prava.

Ogrožene bi bile delavske pravice in delovna mesta.

ZDA še vedno ne priznavajo osnovnih delavskih pravic; do sedaj so ratificirale le dva od skupno osmih osnovnih standardov dela ILO (International Labour Organisation). Za gospodarstvo bi bili tovrstni sporazumi priložnost za selitev proizvodnje na področje z nižjimi plačami in najnižjo stopnjo delavskih pravic. Zato večja konkurenca in »tekma do dna« lahko postane nevarnost za množične izgube delovnih mest. Tovrstno izgubo že poznajo delavci iz ZDA, ki so v prvih 12 letih letih obstoja sporazuma NAFTA med ZDA, Kanada in Mehiko, izgubili neto več kot miljon delovnih mest v ZDA in znatno znižanje plač nadaljnih nekaj miljonov delavcev (študija Economic Policy Institute iz Washingtona).

Deregulacija prehranske varnosti.

Evropski predpisi na področju prehranske varnosti – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, z uporabo hormonov pridelanega govejega mesa, so med glavnimi tarčami poslovnih skupin, ki si v okviru pogajanj o TTIP prizadevajo za njihovo odpravo. V središču spora je »načelo previdnosti«, ki ga EU uporablja pri določanju standardov na področju varnosti živil in v praksi pomeni, da mora podjetje, ki na trg želi dati potencialno nevaren proizvod, dokazati, da je proizvod varen in ne, da bi bil javni organ tisti, ki bi moral dokazovati nevarnost proizvoda, kot to velja v ZDA. Predpisi EU za nadzor nad hormonskimi motilci (kemikalije, ki vplivajo na človeški hormonski sistem) določajo najvišjo stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi onemogočila 40% izvoza hrane ZDA v Evropo. Več kot jasno je, zakaj si ZDA prizadeva za umik tega nadzora.

Grožnja okoljskim predpisom.

Vsak scenarij o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija priznava, da bi tako povečanje ogrozilo tako naravne vire kot biološko raznolikost. Tako je npr. ameriška Agencija za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po l. 1976! In medtem, ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1.200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi. Tak režim neposredno vpliva na izjemno stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem. Ameriška vlada v okviru pogajanj o TTIP spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv ter direktive EU o obnovljivi energiji. Tudi načrtovana poglavja o energiji in surovinah povečujejo odpor do TTIP, saj bi med drugim onemogočila doseganje ciljev o klimatskih spremembah, ki so bili dogovorjena v preteklem letu v Parizu.

Odprtje trgov na področjih javnih storitev in javnih naročil

pomeni, da bi se lahko za posle v javnih sektorjih potegovale tudi transnacionalne korporacije, kar vodi naravnost v privatizacijo tako izjemno pomembnih sektorjev, kot so zdravstvo, izobraževanje in oskrba z vodo. Zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo TTIP predstavlja na področju zdravstva, se je pojavila tudi znotraj same Evropske komisije. Vodja enote za zdravstvene sisteme pri Evropski komisiji, Bernie Merkel je že leta 2013 na Evropskem zdravstvenem forumu javno opozoril, naj ne gojimo nobenih iluzij o zviševanju standardov na področju zdravstvene oskrbe ali dobave zdravil: »Zapomniti si morate, da Amerika dobro deluje za tiste z denarjem, za tiste brez njega pač ne tako zelo«.

Pogajanja o TTIP od vsega začetka potekajo v strogi tajnosti. Javnost nima dostopa do dokumentov v zvezi s pogajanji. Še celo evropskim parlamentarcem in vladnim uradnikom držav članic je dovoljen dostop do dokumentov le v za to določenih bralnih sobah, kjer velja stroga prepoved vsakršnega kopiranja ter odnašanja informacij v javnost.

Očiten je vpliv velikega kapitala (big business) na tajna pogajanja. Pri več kot 90% srečanj v okviru pogajanj glede TTIP, so bili prisotni in slišani le predstavniki podjetij. Predstavniki potrošniških in sindikalnih organizacij so imeli nasprotno, le nekajkrat priložnost izraziti svoja stališča.

Ne pozabimo, da je peticijo Evropske iniciative proti TTIP in CETA do danes (24.7.2016) podpisalo že 3.488.269 državljanov EU, kar za več kot trikrat presega pogoj za evropsko državljansko pobudo, ki je po Lizbonski pogodbi orodje za sodelovanje državljanov pri oblikovanju politike EU.

V Evropski uniji državljani še vedno protestirajo, za jesen se napovedujejo novi protesti. Širom Evrope se mobilizirajo številne civilne organizacije, nevladna gibanja, sindikati, politične stranke, ki nasprotujejo sporazumom, kot sta TTIP in CETA. Pridružujejo se jim številne regionalne in občinske oblasti, ki so do danes razglasile že več kot 1908 območij brez TTIP po vsej Evropi. In v zadnjem mesecu je kot prvo slovensko mesto in eno prvih v vzhodni polovici EU postalo območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov Celje, nekaj dni zatem pa še Maribor!

In sprašujem se – le katero bo naslednje?

Mateja Hočevar,
članica Iniciative za demokratični socializem

The post Mateja Hočevar: Bomo postali ujetniki transnacionalnih korporacij? 1.9.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Problematično je tudi dejstvo, da je predsednica odbora iz vrst stranke SMC na sejo odborov uradno povabila zgolj elite! Kljub izraženi želji predstavniki sindikatov, Zveze potrošnikov Slovenije, Umanotere in evropski poslanec Igor Šoltes niso prejeli uradnega vabila. Tega sta prejela zgolj predstavnik Evropske komisije in predstavništvo komisije v Sloveniji!

Predstavnik Evropske komisije je svoj obisk na odboru najavil šele včeraj in se je v Državnem zboru ustavil zgolj mimogrede! V času, ki ga je namenil seji, na zastavljena vprašanja poslancev in poslank ni utegnil odgovarjati, potem ko je ponovil klasično reklamno zgodbo o tajnih sporazumih. Med drugim je povedal, da je “CETA najboljši trgovinski sporazum do sedaj.”

Nič boljši pa ni bil državni sekretar iz MGRT, A.Cantarruti, ki je dejal, da je »naloga MGRT pomoč gospodarstvu, žal bodo vplivi na okolje in pravice, ampak je naša naloga, da pomagamo podjetjem.«

Združena levica je na odboru odločno opozarjala na škodljiv arbitražni mehanizem ICS, na zniževanje delavskih, socialnih in prehranskih standardov ter na škodo za okolje in socialno državo, ki bo nastala zaradi sprejetja sporazumov. Predstavnik komisije je na to temo lakonično dejal, da bo prav večletna poizkusna, “začasna” raba sporazuma omogočila, da bomo sporazum kasneje lažje potrdili še v Državnem zboru.

V zaključku je koalicija zamenjala pet točk priporočila Združene levice s svojimi, črtala zahtevo po objavi vsebine pogajanj o sporazumu CETA in zahtevo po izvedbi referenduma. To je naredila po hitrem postopku in praktično brez razprave. Na vprašanje, kdo bo nosil posledice in odgovornost, ko bo CETA stopila v veljavo s trikom začasne rabe, simptomatično niso odgovorili.

Nespremenjeno je ostalo zgolj priporočilo, da naj se zagotovi dovolj časa za kvalitetno preučitev in obravnavo sporazumov. Ob tem se zdi, da so članice in člani odbora pozabili na to, da bo CETA sprejeta že 26. oktobra. Oziroma kot je na današnji seji dejal dr. Matej T. Vatovec: »Kako naj bi se poslanci oktobra odločali o 1.600-stranskem dokumentu, ki ni niti končan, kaj šele preveden?!«

V Združeni levici bomo naredili vse v naši moči, da korporacijam v sodelovanju z Evropsko komisijo in ZDA ne bo uspelo! Zahtevali bomo posvetovalni referendum, saj morajo zadnjo besedo imeti državljani in državljanke.

The post ZL: Vladno hitenje s sporazumoma CETA in TTIP se nadaljuje! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Pred kratkim je Greenpeace s svojim razkritjem dodatno usmeril luč na področje, ki mu posvečamo vse premalo pozornosti, čeprav bo – če bo sprejet – drastično spremenil ustroj družbe in pogoje za našo eksistenco. To so seveda t.i. prostotrgovinski sporazumi oz., v našem primeru, predvsem TTIP. To je smela napoved, ki pa dejansko korenini v preteklih izkušnjah in načinu delovanja obeh strani, ameriški in evropski, ki sodelujeta pri teh pogajanjih.

Po vseh dostopnih informacijah nam je znano, da so okoliščine glede sprejemanja TTIP vse prej kot demokratične. Prepoved vpogleda širše javnosti v pogajalska besedila (po prvotnem predlogu EU celo za 30 let (!)), izredno otežen nadzor članom evropskega parlamenta nad pogajalskim procesom, mehanizem ISDS, dejansko vzporedni sodni sistem, ki izenačuje status korporacij s suverenimi državami in jim daje možnost, da od njih izterjajo potencialne (!) dobičke – v bistvu to pomeni kanaliziranje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe delničarjev…

Napovedovane koristi tega sporazuma, kot so povečan obseg trgovanja, dvig gospodarske rasti, nova delovna mesta, so bile vse že postavljene na laž. Vsi dosedanji prostotrgovinski sporazumi, od severnoameriške NAFTE dalje, so delovna mesta ukinjali, namesto da bi jih ustvarjali. Namesto gospodarske rasti dobimo še večji prepad med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Glede na to, da so carine med ZDA in EU že tako minimalne, pa si od tega tudi ne moremo obetati kakšne bistvene rasti trgovanja. Sporazum kvečjemu odpravlja oz. drastično krči t.i. necarinske ovire, torej delavske pravice, pravice potrošnikov, pravico do zasebnosti, varovanje okolja itd. Če ilustriramo: v Evropi bi od visokih standardov za zaščito okolja, ki zahtevajo od proizvajalcev, da dokažejo neškodljivost svojega izdelka, zdrknili na ameriški nivo, ki breme tega dokazovanja prelaga na javne regulatorne organe. Bilanca obeh pristopov, če se omejimo le na kozmetično industrijo, je 1200 prepovedanih kemikalij v Evropi, proti le 6(!) v ZDA.

Ugotovimo lahko tudi, da TTIP ni ne prvi ne edini primer ofenzive kapitalističnega razreda. CETA, TISA, TTP, ACTA in že omenjena NAFTA so le nekateri primeri napada na socialno državo, na nacionalno suverenost ter blagostanje večine ljudi. Kot ugotavlja dr. Rudi Rizman je TTIP trenutno največji zgodovinski projekt elit za elite, dodali pa bi lahko, da se s tem in podobnimi sporazumi manifestira diktatura kapitala nad možnostjo demokratičnega odločanja ljudi.

Kako pa ob vsem tem ravna slovenska vlada? Odziva se pričakovano. Hlapčevsko. Ob kopici dokazov, ki pričajo o nasprotnem, še vedno zatrjuje, da bo TTIP Sloveniji koristil. Tudi premierova trditev, da se njegovo sprejemanje ne bo izmaknilo demokratičnemu nadzoru, je vsaj krepko zavajanje glede na to, da nam je bila ob zadnjem spreminjanju ustave možnost referendumskega potrjevanja ali zavračanja mednarodnih pogodb odvzeta.

Kakšno lekcijo lahko potegnemo iz povedanega? Lastniki kapitala bodo vedno in vselej iskali načine za maksimizacijo svojega profita. Zato nam partikularno ukvarjanje zdaj z enim, zdaj drugim njihovim napadom na delo in ljudi v obstoječem sistemu ne bo prineslo rešitve. Kvečjemu lahko pričakujemo, da nam bodo lastniki kapitala mic po mic, postopoma z majhnimi koraki tlakovali pot v apokaliptično prihodnost – če se seveda temu kot skupnost ne bomo uprli.

Peter Gradišnik,lokalni odbor IDS Maribor

The post Peter Gradišnik: »Sporazum« kot orožje, 2.6.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

O TTIP oziroma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, je bilo do zdaj povedanega že veliko, zato bodi dovolj, če si še enkrat in nekoliko natančneje ogledamo že samo ime. Hitro se namreč izkaže, da je to povsem zavajujoče.

Sporazum res zadeva sodelovanje med ZDA in EU, strogo gledano je torej res čezatlantski, a njegove širše razsežnosti postanejo jasne šele, ko ga postavimo ob bok nekaterim drugim, “podpornim” sporazumom. Podobna oblika “čezatlantskega sodelovanja” je predlagana tudi v CETI, sporazumu med Kanado in EU. Enake vrste pa je tudi sporazum TiSA, trgovinski in storitveni sporazum, ki ob že omenjenih treh vključuje še Avstralijo, Japonsko, Turčijo, Pakistan, Švico, Norveško, Čile, Kolumbijo, Peru in druge. V središču vseh naštetih, tako geopolitično kot v smislu gonilne sile teh in še mnogih drugih sporazumov, pa so ZDA. In vsaj tako zanimivo kot videti, kdo je vanje vključen, je vedeti tudi kdo je iz njih izključen. Tako imenovanih držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), ni v nobeni izmed naštetih konstelacij. Z vidika tega, da gre za gospodarsko močne in hitro razvijajoče se države, to preseneča. Z vidika tega, da predstavljajo grožnjo hegemoniji zahodnega kapitala, pa je njihova izključitev povsem razumljiva. Sporazum TTIP so snovalci posrečeno in prostodušno poimenovali kar ekonomski NATO pakt, tako predstavljajo veliko več, kot pa zgolj “čezatlantsko sodelovanje”.

Drugi del kratice, ki pravi, da gre za “trgovinsko in naložbeno” partnerstvo, je v resnici še precej bolj zavajujoč. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v desetletjih po drugi svetovni vojni, že dosegla izredno sprostitev carinskih dajatev. V povprečju so se te med državami članicami WTO v obdobju 1947 – 2015 carine zmanjšale s 40 odstotkov na zgolj 5 odstotkov. Odpravljanje carin in podobnih omejitev v mednarodnem trgovinskem prometu med ZDA in EU, je tako praktično že doseženo in zanjo TTIP ni potreben. Celo Mike Moore, eden izmed nekdanjih generalnih direktorjev WTO, je priznal, da je to organizacija z 1 pedalom za pospešek in 140 ročnimi zavorami. Tisto česar ni bilo več mogoče doseči skozi WTO, se zdaj poskuša doseči s sporazumi, kot so TTIP. Kljub zatrjevanju njegovih zagovornikov, da ta ne bo privedel do nižanja socialnih, okoljskih, demokratičnih in drugih standardov, pa je njegova podmena natanko ta. TTIP je prvi korak h usklajenemu nižanju vseh naštetih standardov na obeh straneh Atlantika, s tem pa poskus povečanja konkurenčnosti napram državam BRICS. To pa pomeni nov val neoliberalnih politik – liberalizacijo, deregulacijo in privatizacijo.

Tretji del kratice, sporazum oziroma partnerstvo je še najbolj ciničen od vseh. Pogajanja o tako imenovanem partnerstvu potekajo v strogi tajnosti, stališča ZDA ostajajo popolna neznanka. Četudi evropska stran svoja stališča zagovarja javno, pa je Evropska komisija zavrnila in celo spodbija veljavnost evropske državljanske pobude, podprte z več kot tremi milijoni podpisov, da bi o TTIP ponovno odločala. Ob tem, ko je javnost iz pogajanj povsem izključena, pa je dostop močno omejen tudi voljenim predstavnikom ljudstva. Ti so si uspeli izboriti zgolj tako imenovane tihe sobe, v katerih lahko brez elektronskih naprav in pod nadzorom zgolj prebirajo gradivo, ki tudi tam ni dostopno v celoti.

V IDS/ZL zato sporazum, ki ni zgolj čezatlantski, se ne tiče le trgovine, vsekakor pa ni demokratičen, v celoti zavračamo.

The post Anej Korsika: Tri opazke o TTIP, 27.5.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Nedavno razkriti dokumenti o vsebini pogajanja o sklenitvi Čezatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma (TTIP) jasno in nedvoumno razkrivajo to, o čemer se v javnosti že dolgo govori: da se TTIP sklepa v interesu povečevanja dobička mednarodnih korporacij na račun krčenja socialnih pravic, prehranske varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov ter na račun krčenja suverenosti nacionalnih držav.

Zaskrbljeni nad vsebino in načinom pogajanj smo v Združeni levici sklicali nujno sejo Odbora za zadeve EU in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odboroma predlagamo glasovanje o sklepih, s katerimi bi Vladi naložili, da od Evropske komisije zahteva razkritje celotne vsebine pogajanj in prekinitev poganja. Poleg tega predlagamo, da  se o ratifikaciji sporazuma glasuje nacionalnih parlamentih z dvotretjinsko večino po izvedbi predhodnega posvetovalnega referenduma.

Iz razkritih dokumentov je namreč razvidno, da se TTIP veliko bolj kot z vprašanjem carin in trgovine ukvarja s poenotenjem različnih regulacij, ki urejajo vse od kmetijskih gnojil do internetnega prometa. Ter seveda s kontroverznim sistemom poravnave sporov med vlagatelji in državo, ki bo mednarodni kapital postavil nad suverenost nacionalnih držav in varuje tuje investitorje pred spremembami zakonodaje.

Sektor kmetijstva in visoki evropski sanitarni ter fitosanitarni standardi so najbolj na udaru in kljub manjšem deležu v celotni trgovini, predstavljajo enega glavnih groženj. Harmonizacija standardov na tem področju gre lahko samo na škodo visokih standardov v EU. To pomeni, da bomo najvišjo ceno plačali potrošniki – od GSO do kloriranja piščancev.

Prav tako dokumenti razkrivajo, da za pogajanji dejansko stojijo velike korporacije ter da se sporazum pravzaprav sklepa v njihovem imenu in ne v imenu ZDA in EU. Na več mestih je namreč omenjeno, da se morajo ZDA glede vsebine zahtev EU posvetovati z industrijo, torej s transnacionalnimi korporacijami, ki imajo, za razliko od državljanov, uvid v vsebino pogajanj. Še več. Besedilo nakazuje, da samo vsebino sporazuma tudi določajo.

The post ZL: Dovolj imamo tajnih sporazumov! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V Iniciativi za demokratični socializem se pridružujemo prizadevanjem širše civilne družbe, zbrane v Koaliciji proti tajnim sporazumom, ki v Sloveniji že več mesecev opozarja na škodljivost in nesprejemljivost sporazumov, kot je TTIP. V državah članicah Evropske unije je bilo doslej zbranih že več kot 3 milijone podpisov proti Čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu sporazumu (TTIP), tudi v Sloveniji je svoj glas proti prispevalo že več kot 11.700 ljudi. To soboto, 10. oktobra, bodo tako kot v drugih evropskih mestih, tudi v Sloveniji potekali shodi proti vsem vrstam tajnih sporazumov.

Ti sporazumi so nesprejemljivi, saj se oblikujejo in sprejemajo daleč stran od oči javnosti in demokratičnega nadzora, v resnici povsem tajno, celo zarotniško. To pa niti ni presenetljivo, saj njihovo vsebino, ki bo privedla do zmanjšanja demokratičnih pravic, ogrozila samopreskrbo s hrano, pospešila uničevanje okolja in izgubo delovnih mest, pred širšo javnostjo vsekakor morajo skrivati. Od teh sporazumov bodo imele koristi le ozke kapitalske in politične elite, ki jih zdaj poskušajo vsiliti milijonom po vsem svetu.

Koalicija proti tajnim sporazumom zato to soboto, 10. oktobra organizira proteste v štirih slovenskih mestih, vse s pričetkom ob 10. uri:

• v Ljubljani na Prešernovem trgu
• v Mariboru na Grajskem trgu
• v Kopru na Titovem trgu
• v Trbovljah na Trgu svobode (pri prodajalni Spar)

Vabljeni!

FB dogodek >>

The post Mednarodni dan akcije – poziv na shod proti tajnim sporazumom appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vabljeni na protest proti tajnim sporazumom, v sklopu mednarodnega dneva akcije, ki se bo odvil 18. aprila ob 11.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Spored dogodkov v tednu pred dnevom akcije

Sobota, 11.4.
Informacijska stojnica v Kopru
Pristaniška ulica 5, Koper

Sreda, 15.4.
Informacijska stojnica v Kranju
Maistrov trg, Kranj

Sreda, 15.4. – petek, 17.4.
Informacijska stojnica v Ljubljani
Prešernov trg, Ljubljana

Četrtek, 16.4., ob 13.00
Sprejem KPTS pri predsedniku Državnega zbora, dr. Brglezu, in predaja brošur o TTIP
Sprejem KPTS pri poslanski skupini Združene levice, podpornici kampanje proti tajnim sporazumom
Državni zbor, Šubičeva ulica 4, Ljubljana

Petek, 17.4., ob 12.00
Javna razprava v Ljubljani
Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
FB dogodek

Petek, 17.4., ob 17.00
Javna razprava v Mariboru
Center Tkalka, dvorana Akvarij, Tkalski prehod 4, Maribor
FB dogodek

Sobota, 18.4., ob 11.00
Protestni shod proti tajnim sporazumom v Ljubljani
Prešernov trg, Ljubljana
FB dogodek

Več informacij

Global Trade Day
Več informacij o mednarodnem dnevu akcije in zemljevid vseh akcij na planetu

Peticija Stop TTIP
Zbiranje podpisov za državljansko iniciativo, naslovljeno na Evropsko komisijo, ki sta jo doslej podpisala že skoraj dva milijona prebivalcev Evropske unije.

Koalicija proti tajnim sporazumom
Facebook stran koalicije političnih gibanj, strank in civilnodružbenih organizacij, ki vodi aktivnosti proti trgivinskim sporazumom v Sloveniji.

John Hillary – Čezatlanstko trgovinsko in naložbeno partnerstvo; listina za deregulacijo, napad na delovna mesta, konec demokracije
Informativna brošura, ki na konkretnih primerih opisuje, zakaj moramo v celoti zavrniti sporazum TTIP in podobne poskuse deregulacije mednarodnih trgov.

The post 18.april – globalni dan akcije proti trgovinskim sporazumom appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.