V sredo, 15. februarja 2017, je CETA s soglasjem Evropskega parlamenta preskočila še zadnjo oviro na evropski ravni. S tem bo sporazum stopil v začasno uporabo, postopek pa se sedaj seli v nacionalne parlamente, ki so edini, ki lahko še preprečijo dokončno potrditev sporazuma. Ob tem so evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in poslanci Združene levice podali skupno izjavo, v kateri izražajo podporo množičnim protestom državljanov, ki so danes potekali tudi pred Evropskim parlamentom, hkrati pa pozivajo Državni zbor RS k zavrnitvi sporazuma:

»Evropski parlament je danes povsem ignoriral pomisleke, ki jih množično izražajo Evropejci. Gre za izraz upora zoper pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine. Zato danes izražamo vso podporo protestnikom, ki v zadnjih dnevih, tednih in mesecih v množičnih protestih, danes tudi pred Evropskim parlamentom, pogumno branijo evropske vrednote.

Sedaj so na potezi nacionalni parlamenti, tudi slovenski, ki očitno ostajajo zadnje upanje za ohranitev evropskih standardov in evropske demokracije. Državni zbor RS pozivamo, da v postopku ratifikacije pokaže več posluha za državljane, kar danes žal ni zmogel Evropski parlament. S tem bi se slovenski parlament postavil na stran javnega interesa in slovenskih državljanov, Evropi in svetu pa bi poslali močno sporočilo, da ne pristajamo na takšno trgovanje z usodami in prihodnostjo ljudi.«

The post Skupna izjava Združene levice in evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa ob sprejemu sporazuma CETA v Evropskem parlamentu appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Občinski svetnik IDS Aljoša Rovan zagovarja razglasitev območja brez prostotrgovinskih sporazumov. Foto: Posavski obzornik.

Potem ko se je že več kot 30 občinskih svetov v Sloveniji izreklo proti trgovinskim sporazumom, ob več kot 100 županih, ki so pozvali vlado, naj ne podpiše sporazuma CETA, smo sedaj dobili prvo slovensko občino, ki je pripravljena eksplicitno podpreti trgovinske sporazume.

Občinski svet občine Brežice je namreč včeraj, dne 12.12.2016, zavrnil predlog, ki sta ga podala svetnika Aljoša Rovan in Peter Dirnbek iz vrst Iniciative za demokratični socializem, članice koalicije Združena levica. Svetnika sta predlagala, da se Brežice, podobno kot bližnja Kostanjevica na Krki pred tednom dni, razglasijo za območje brez sporazumov TTIP, CETA in TiSA. S tem bi se Brežice pridružile tisočim oblastem po vsej Evropi, ki so izrazili nasprotovanje zniževanju standardov in odrekanju suverenosti pod izgovorom liberalizacije trgovine.

Za sklep: ”Občinski svet občine Brežice nasprotuje trgovinsko – investicijskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA in ocenjuje, da so škodljivi za socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde ter bi bili škodljivi za občino Brežice.” je glasovalo 9 svetnikov, proti pa 12. S tem je bil sklep zavrnjen.

Podžupan Jure Pezdirc iz vrst lokalne stranke Sonce je nato predlagal alternativen sklep: ”Občinski svet občine Brežice zaradi pozitivnega vpliva na razvoj gospodarstva podpira investicijsko-trgovinske sporazume TTIP, CETA in TiSA pod pogojem, da sporazumi zagotavljajo vse socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde, ki veljajo v EU.” Kljub temu, da je bilo skozi vsebinsko razpravo vnovič demonstrirano, da je ves razlog obstoja območij brez prostotrgovinskih sporazumov natanko v tem, ker sporazumi standardov niti približno ne zagotovljajo, so vsi trije svetniki iz vrst DeSUS, vseh devet svetnikov iz SDS in predlagatelj Pezdirc glasovali za na ta način izmaličen sklep.

Občina Brežice je tako postala edina občina v državi, ki se je odločila, da sporne sporazume podpre in se tako postavila na stran kapitala in ne na stran ljudi. Občinski svetniki, ki so izglasovali sklep, so dokazali izjemno nepoznavanje nevarnosti, ki jih prinašajo sporazumi. Upamo, da čez nekaj let, če res stopijo v veljavo, ne bomo imeli priložnosti izjaviti: ”Saj smo vam rekli”.

Lokalni odbor IDS Brežice

The post IDS Brežice: Občina Brežice podpira škodljive prostotrgovinske sporazume appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Kot edini parlamentarni nasprotniki tajnih sporazumov, smo socialisti pobudo območja brez sporazumov prenesli tudi k nam. Za to dejanje pritiska se je do danes skupaj s Škofjo Loko odločilo že 11 slovenskih občin.

Kaj je na kocki? 

Osnovni vodili razvpitih sporazumov TTIP in CETA, ki se sklepata med EU in ZDA oziroma med EU in Kanado, sta ‘’zaščita investitorjev’’ in ‘’odprava ovir’’. A za birokratskim izrazjem se skrivajo življenjsko pomembne in zelo škodljive posledice.

• Odprava ovir ne ukinja le carin, temveč enoti regulativne standarde na najmanjšem skupnem imenovalcu. Tako prehransko varnost Evrope zagotavlja previdnostno načelo, ki dovoljuje le prodajo dokazano neškodljivih proizvodov. Prav nasprotno pa nam s sporazumi grozi načelo tveganja, kjer se lahko trži vsak produkt, dokler se ne izkaže njegova škodljivost. Javno zdravstvo, šolstvo, komunalne in druge storitve bi se znašle pod izrazitim privatizacijskim pritiskom. Senca privatizacije bi padla tudi na vodne vire, čeprav smo jih ravnokar ustavno zavarovali. Še posebej kratko pa bi potegnili slovenski kmetje, saj bi jih okoljsko in prehransko sporni proizvodi ameriških kmetij-tovarn dobesedno izbrisali iz trga.

• Zaščita investitorjev je palica transnacionalnega kapitala, ki mu zagotavlja oblast nad državami ter skupnosti preprečuje, da izbere bolj humano prihodnost. V prvi vrsti moramo izpostaviti mehanizem ISDS oz. ICS, ki multinacionalnim korporacijam omogoča, da iztržijo odškodninske tožbe od držav, ki z dvigom standardov v dobro državljanov posežejo v njihove ‘’načrtovane dobičke’’. Kar je še bolj sporno, take tožbe bi se obravnavale na arbitražnih sodiščih izven jurisdikcije nacionalnih sodnih sistemov.

Trata in nevarni odpadki: okus tega, kaj prinašajo sporazumi

Okoljsko sporne prakse, kot je denimo predelava nevarnih odpadkov na Trati, bi s sporazumi prejele pravno varstvo: Ekologija d.o.o. bi v primeru zaostrovanja okoljevarstvenih in demokratičnih standardov državo lahko iztožila. Ker v Združeni levici kapitalističnemu barantanju z okoljem nasprotujemo, smo na prejšnjem zasedanju občinskega sveta zahtevali tehnično dokumentacijo naprav, postopkov in urejenosti kanalizacije. Pobuda je iz neznanih razlogov izpadla iz zapisnika in ostala neuslišana, o vzroku pa bomo poizvedovali na naslednji seji.

Več o klepanju dobička s predelavo nevarnih odpadkov na račun ljudi in okolja, ki ga izvaja Ekologija d.o.o., si lahko preberete v naši izjavi. Ob tem spomnimo, da je lokalni boj za čisto okolje to, kar je boj proti tajnim sporazumom na nacionalni in evropski ravni: pogum za lepšo prihodnost, ki bo dokončno zmagal šele, ko kapitalistični sistem neomejene tekme za dobički presežemo.

The post Škofja Loka, območje brez prostotrgovinskih sporazumov! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Dr. Matej T. Vatovec:

“Skoraj 60% državljanov in državljank nasprotuje sporazumoma CETA in TTIP. V Združeni levici si prizadevamo, da sporazuma ne bi bila sprejeta. Namesto, da predsednik državnega zbora zmerja prizadevanja Združene levice z otroškim vrtcem, naj gre v osnovno šolo demokracije.”

Poslanci so podprli sporazum CETA, kljub temu, da že sprejeta stališča Republike Slovenije niso bila upoštevana. Izjemno sporni mehanizem ICS – za katerega je državni zbor izglasoval, da je nesprejemljiv – ostaja del besedila. Prav tako ostajajo nezaščiteni vodni viri, kar bo multinacionalkam omogočilo, da se polastijo vode oziroma tožijo države za visoke zneske zaradi izpada domnevnega profita.

Danes objavljeni rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da državljani odločno nasprotujejo sporazumoma CETA in TTIP. Skoraj 60 % vprašanih nasprotuje sprejemu sporazumov, zgolj dobrih 17 % podpira nujno potrditev. Ministrstvo in poslanci koalicije so sicer večkrat ponovili, da CETA ni enaka TTIP, vendar niso pojasnili, v čem naj bi bila različna. Razlog je, da v resnici nista različna, kot prizna tudi Evropska komisija, ko pravi, da bo CETA postavila standarde za nove sporazume. Oba sporazuma namreč temeljita na enakih principih, oba vsebujeta škodljive določbe, ki bodo omejevale javni interes, in oba sta nastala ter bosta sprejeta nedemokratično in netransparentno

V Združeni levici se sprašujemo, kako dober je lahko sporazum, ki ga morajo pojasnjevati kar tri spremljevalne izjave? Na ta spremljevalna besedila se namreč sklicujejo tako v vladi kot v koaliciji, čeprav je njihova pravna veljavnost močno vprašljiva in čeprav ne spreminjajo besedila sporazuma. Nobene od omenjenih izjav poslanci državnega zbora niso dobili na vpogled. Šele na zahtevo poslancev Združene levice je ministrstvo v drugem poskusu predložilo deklaracijo, ki pa je bila označena kot interna, zato se je seja zaprla za javnost.

Dr. Matej T. Vatovec:

“Namesto, da bi zaprli sejo zgolj za čas obravnave, je priročno ostala zaprta, prejemanje sporazuma pa je dobilo še eno dodatno črno piko netransparentnosti. Ko se volja ljudi tako očitno povozi, je seveda razumljivo, da se to stori čim bolj potiho in neopazno.”

Današnja obravnava državnega zbora je vrhunec nedemokratične farse sprejemanja sporazuma CETA, ki je v tajnosti nastal, podobno pa bo očitno tudi potrjen.

V Združeni levici smo vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o sporazumu CETA. Še naprej bomo počeli vse,

The post ZL: Državni zbor za zaprtimi vrati povozil voljo ljudstva appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vse javnomnenjske raziskave so pokazale, da državljanke in državljani močno nasprotujejo CETI in TTIP. Kljub temu Vlada namerava CETO podpisati že čez tri tedne, 18.10. v Bruslju. Redko je prepad med voljo ljudstva in intencami vlade tako velik. V ZL zato zahtevamo sklic posvetovalnega referenduma. V Sloveniji ima oblast ljudstvo!

Včeraj smo vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o trgovinsko-investicijskih sporazumih CETA (s Kanado) in TTIP (z ZDA). Državni zbor ima namreč po zakonu pravico do razpisa posvetovalnega referendum o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane. Sporazuma CETA in TTIP zaradi možnih negativnih posledic za okolje, družbo in demokracijo vsekakor sodita v ta okvir. Za datum referenduma predlagamo nedeljo, 4. december.

The post ZL: Zahtevamo referendum o sporazumih CETA in TTIP appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Pred kratkim je Greenpeace s svojim razkritjem dodatno usmeril luč na področje, ki mu posvečamo vse premalo pozornosti, čeprav bo – če bo sprejet – drastično spremenil ustroj družbe in pogoje za našo eksistenco. To so seveda t.i. prostotrgovinski sporazumi oz., v našem primeru, predvsem TTIP. To je smela napoved, ki pa dejansko korenini v preteklih izkušnjah in načinu delovanja obeh strani, ameriški in evropski, ki sodelujeta pri teh pogajanjih.

Po vseh dostopnih informacijah nam je znano, da so okoliščine glede sprejemanja TTIP vse prej kot demokratične. Prepoved vpogleda širše javnosti v pogajalska besedila (po prvotnem predlogu EU celo za 30 let (!)), izredno otežen nadzor članom evropskega parlamenta nad pogajalskim procesom, mehanizem ISDS, dejansko vzporedni sodni sistem, ki izenačuje status korporacij s suverenimi državami in jim daje možnost, da od njih izterjajo potencialne (!) dobičke – v bistvu to pomeni kanaliziranje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe delničarjev…

Napovedovane koristi tega sporazuma, kot so povečan obseg trgovanja, dvig gospodarske rasti, nova delovna mesta, so bile vse že postavljene na laž. Vsi dosedanji prostotrgovinski sporazumi, od severnoameriške NAFTE dalje, so delovna mesta ukinjali, namesto da bi jih ustvarjali. Namesto gospodarske rasti dobimo še večji prepad med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Glede na to, da so carine med ZDA in EU že tako minimalne, pa si od tega tudi ne moremo obetati kakšne bistvene rasti trgovanja. Sporazum kvečjemu odpravlja oz. drastično krči t.i. necarinske ovire, torej delavske pravice, pravice potrošnikov, pravico do zasebnosti, varovanje okolja itd. Če ilustriramo: v Evropi bi od visokih standardov za zaščito okolja, ki zahtevajo od proizvajalcev, da dokažejo neškodljivost svojega izdelka, zdrknili na ameriški nivo, ki breme tega dokazovanja prelaga na javne regulatorne organe. Bilanca obeh pristopov, če se omejimo le na kozmetično industrijo, je 1200 prepovedanih kemikalij v Evropi, proti le 6(!) v ZDA.

Ugotovimo lahko tudi, da TTIP ni ne prvi ne edini primer ofenzive kapitalističnega razreda. CETA, TISA, TTP, ACTA in že omenjena NAFTA so le nekateri primeri napada na socialno državo, na nacionalno suverenost ter blagostanje večine ljudi. Kot ugotavlja dr. Rudi Rizman je TTIP trenutno največji zgodovinski projekt elit za elite, dodali pa bi lahko, da se s tem in podobnimi sporazumi manifestira diktatura kapitala nad možnostjo demokratičnega odločanja ljudi.

Kako pa ob vsem tem ravna slovenska vlada? Odziva se pričakovano. Hlapčevsko. Ob kopici dokazov, ki pričajo o nasprotnem, še vedno zatrjuje, da bo TTIP Sloveniji koristil. Tudi premierova trditev, da se njegovo sprejemanje ne bo izmaknilo demokratičnemu nadzoru, je vsaj krepko zavajanje glede na to, da nam je bila ob zadnjem spreminjanju ustave možnost referendumskega potrjevanja ali zavračanja mednarodnih pogodb odvzeta.

Kakšno lekcijo lahko potegnemo iz povedanega? Lastniki kapitala bodo vedno in vselej iskali načine za maksimizacijo svojega profita. Zato nam partikularno ukvarjanje zdaj z enim, zdaj drugim njihovim napadom na delo in ljudi v obstoječem sistemu ne bo prineslo rešitve. Kvečjemu lahko pričakujemo, da nam bodo lastniki kapitala mic po mic, postopoma z majhnimi koraki tlakovali pot v apokaliptično prihodnost – če se seveda temu kot skupnost ne bomo uprli.

Peter Gradišnik,lokalni odbor IDS Maribor

The post Peter Gradišnik: »Sporazum« kot orožje, 2.6.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

O TTIP oziroma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, je bilo do zdaj povedanega že veliko, zato bodi dovolj, če si še enkrat in nekoliko natančneje ogledamo že samo ime. Hitro se namreč izkaže, da je to povsem zavajujoče.

Sporazum res zadeva sodelovanje med ZDA in EU, strogo gledano je torej res čezatlantski, a njegove širše razsežnosti postanejo jasne šele, ko ga postavimo ob bok nekaterim drugim, “podpornim” sporazumom. Podobna oblika “čezatlantskega sodelovanja” je predlagana tudi v CETI, sporazumu med Kanado in EU. Enake vrste pa je tudi sporazum TiSA, trgovinski in storitveni sporazum, ki ob že omenjenih treh vključuje še Avstralijo, Japonsko, Turčijo, Pakistan, Švico, Norveško, Čile, Kolumbijo, Peru in druge. V središču vseh naštetih, tako geopolitično kot v smislu gonilne sile teh in še mnogih drugih sporazumov, pa so ZDA. In vsaj tako zanimivo kot videti, kdo je vanje vključen, je vedeti tudi kdo je iz njih izključen. Tako imenovanih držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), ni v nobeni izmed naštetih konstelacij. Z vidika tega, da gre za gospodarsko močne in hitro razvijajoče se države, to preseneča. Z vidika tega, da predstavljajo grožnjo hegemoniji zahodnega kapitala, pa je njihova izključitev povsem razumljiva. Sporazum TTIP so snovalci posrečeno in prostodušno poimenovali kar ekonomski NATO pakt, tako predstavljajo veliko več, kot pa zgolj “čezatlantsko sodelovanje”.

Drugi del kratice, ki pravi, da gre za “trgovinsko in naložbeno” partnerstvo, je v resnici še precej bolj zavajujoč. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v desetletjih po drugi svetovni vojni, že dosegla izredno sprostitev carinskih dajatev. V povprečju so se te med državami članicami WTO v obdobju 1947 – 2015 carine zmanjšale s 40 odstotkov na zgolj 5 odstotkov. Odpravljanje carin in podobnih omejitev v mednarodnem trgovinskem prometu med ZDA in EU, je tako praktično že doseženo in zanjo TTIP ni potreben. Celo Mike Moore, eden izmed nekdanjih generalnih direktorjev WTO, je priznal, da je to organizacija z 1 pedalom za pospešek in 140 ročnimi zavorami. Tisto česar ni bilo več mogoče doseči skozi WTO, se zdaj poskuša doseči s sporazumi, kot so TTIP. Kljub zatrjevanju njegovih zagovornikov, da ta ne bo privedel do nižanja socialnih, okoljskih, demokratičnih in drugih standardov, pa je njegova podmena natanko ta. TTIP je prvi korak h usklajenemu nižanju vseh naštetih standardov na obeh straneh Atlantika, s tem pa poskus povečanja konkurenčnosti napram državam BRICS. To pa pomeni nov val neoliberalnih politik – liberalizacijo, deregulacijo in privatizacijo.

Tretji del kratice, sporazum oziroma partnerstvo je še najbolj ciničen od vseh. Pogajanja o tako imenovanem partnerstvu potekajo v strogi tajnosti, stališča ZDA ostajajo popolna neznanka. Četudi evropska stran svoja stališča zagovarja javno, pa je Evropska komisija zavrnila in celo spodbija veljavnost evropske državljanske pobude, podprte z več kot tremi milijoni podpisov, da bi o TTIP ponovno odločala. Ob tem, ko je javnost iz pogajanj povsem izključena, pa je dostop močno omejen tudi voljenim predstavnikom ljudstva. Ti so si uspeli izboriti zgolj tako imenovane tihe sobe, v katerih lahko brez elektronskih naprav in pod nadzorom zgolj prebirajo gradivo, ki tudi tam ni dostopno v celoti.

V IDS/ZL zato sporazum, ki ni zgolj čezatlantski, se ne tiče le trgovine, vsekakor pa ni demokratičen, v celoti zavračamo.

The post Anej Korsika: Tri opazke o TTIP, 27.5.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Nedavno razkriti dokumenti o vsebini pogajanja o sklenitvi Čezatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma (TTIP) jasno in nedvoumno razkrivajo to, o čemer se v javnosti že dolgo govori: da se TTIP sklepa v interesu povečevanja dobička mednarodnih korporacij na račun krčenja socialnih pravic, prehranske varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov ter na račun krčenja suverenosti nacionalnih držav.

Zaskrbljeni nad vsebino in načinom pogajanj smo v Združeni levici sklicali nujno sejo Odbora za zadeve EU in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odboroma predlagamo glasovanje o sklepih, s katerimi bi Vladi naložili, da od Evropske komisije zahteva razkritje celotne vsebine pogajanj in prekinitev poganja. Poleg tega predlagamo, da  se o ratifikaciji sporazuma glasuje nacionalnih parlamentih z dvotretjinsko večino po izvedbi predhodnega posvetovalnega referenduma.

Iz razkritih dokumentov je namreč razvidno, da se TTIP veliko bolj kot z vprašanjem carin in trgovine ukvarja s poenotenjem različnih regulacij, ki urejajo vse od kmetijskih gnojil do internetnega prometa. Ter seveda s kontroverznim sistemom poravnave sporov med vlagatelji in državo, ki bo mednarodni kapital postavil nad suverenost nacionalnih držav in varuje tuje investitorje pred spremembami zakonodaje.

Sektor kmetijstva in visoki evropski sanitarni ter fitosanitarni standardi so najbolj na udaru in kljub manjšem deležu v celotni trgovini, predstavljajo enega glavnih groženj. Harmonizacija standardov na tem področju gre lahko samo na škodo visokih standardov v EU. To pomeni, da bomo najvišjo ceno plačali potrošniki – od GSO do kloriranja piščancev.

Prav tako dokumenti razkrivajo, da za pogajanji dejansko stojijo velike korporacije ter da se sporazum pravzaprav sklepa v njihovem imenu in ne v imenu ZDA in EU. Na več mestih je namreč omenjeno, da se morajo ZDA glede vsebine zahtev EU posvetovati z industrijo, torej s transnacionalnimi korporacijami, ki imajo, za razliko od državljanov, uvid v vsebino pogajanj. Še več. Besedilo nakazuje, da samo vsebino sporazuma tudi določajo.

The post ZL: Dovolj imamo tajnih sporazumov! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Ko govorimo o kritiki nedavnih (TTP) in bodočih sporazumov (TTIP), je treba takoj opozoriti, da mednarodne pogodbe v zgodovini neoliberalnega kapitalizma niso nič novega. Vsaj od padca sistema Bretton Woods dalje (dokončna odprava fiksne menjave med deviznimi tečaji in zlatega standarda), opazujemo serijo bilateralnih in multilaternih dogovorov med predstavniki političnega in ekonomskega vladajočega razreda, s katerimi skušajo vsaj deloma uravnavati smer in intenzivnost kapitalskega plenjenja. Pogodbe, s katerimi nastaja Evropska unija, ali pa severnoatlantska organizacija NAFTA sta dva takšna primera, enako tudi neuspešna trgovinska pogajanja, ki so se začela v Dohi leta 2001. Zametke prostega pretoka kapitala in blaga (ne pa tudi ljudi) ter primat korporativnih pravic nad suverenostjo držav svet pozna že vsaj od leta 1994 dalje. Relativna novost so kvečjemu vse pogostejše tendence k temu, da mora tudi t.i. sodna veja oblasti pripoznati realno moč globalnega kapitala in mu odmeriti del svojih pristojnosti.

To se dandanes dogaja tudi v ZDA, tudi kadar vodilna zagovornica prostotrgovinskih sporazumov s tem deluje v lastno škodo. To je pokazal spor med kanadsko multinacionalko TransCanada in ameriško vlado. TransCanada je leta 2010 zagnala ogromen projekt, poimenovan Keystone XL Pipeline, ki je povezal z nafto bogat sever Kanade (provinca Alberta) z jugom ZDA, kjer se nahajajo mnoge naftne rafinerije (zvezni državi Texas in Illiniois). Prvi dve fazi projekta sta bili uspešno zaključeni, medtem pa so projekt skušali še dodatno razširiti. Tretja faza je sedaj v teku, četrto fazo pa je Obamina administracija v eni izmed redkih pozitivnih notranjepolitičnih odločitev zavrnila po nekajletnem preverjejanju. Neodvisni strokovnjaki in vladna poročila so opozarjali na možnosti naftnih izlivov in razlitij, na povečanje emisij CO2 pa tudi na gradnjo nove infrastrukture preko naravnih parkov, na primer v Nebraski čez eno največjih rezerv čistne pitne vode na svetu. A po zavrnitvi zadnje faze megalomanskega XXL projekta, ima sedaj besedo in pravno moč TransCanda, ki ameriško vlado, in njene davkoplačevalce toži za 15 milijard dolarjev, na osnovi projiciranih dobičkov. Ta sodni proces ne bo obravnavalo redno ameriško sodišče, pač pa sodišče za arbitražno reševanje sporov med vlagateljem in državo (t.i. ISDS), ki ga je uzakonila NAFTA in ki v mnogih vidikih krši ustavo ZDA.

Največja nevarnost, ki jo prinaša prostotrgovinski sporazum TTIP, je natanko razširitev tribunalov ISDS iz posamičnih primerov v redno prakso v vseh državah podpisnicah. Obeta se nam nov korporativni režim. Tovrstnih sporazumov se ne da kozmetično popraviti, ampak jih lahko zgolj v celoti zavrnemo, preden bo prepozno.

Dodatne informacije o tožbi Keystone XL >>

The post Keystone XL: pred prostotrgovinskimi sporazumi nemočne tudi ZDA appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V Iniciativi za demokratični socializem se pridružujemo prizadevanjem širše civilne družbe, zbrane v Koaliciji proti tajnim sporazumom, ki v Sloveniji že več mesecev opozarja na škodljivost in nesprejemljivost sporazumov, kot je TTIP. V državah članicah Evropske unije je bilo doslej zbranih že več kot 3 milijone podpisov proti Čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu sporazumu (TTIP), tudi v Sloveniji je svoj glas proti prispevalo že več kot 11.700 ljudi. To soboto, 10. oktobra, bodo tako kot v drugih evropskih mestih, tudi v Sloveniji potekali shodi proti vsem vrstam tajnih sporazumov.

Ti sporazumi so nesprejemljivi, saj se oblikujejo in sprejemajo daleč stran od oči javnosti in demokratičnega nadzora, v resnici povsem tajno, celo zarotniško. To pa niti ni presenetljivo, saj njihovo vsebino, ki bo privedla do zmanjšanja demokratičnih pravic, ogrozila samopreskrbo s hrano, pospešila uničevanje okolja in izgubo delovnih mest, pred širšo javnostjo vsekakor morajo skrivati. Od teh sporazumov bodo imele koristi le ozke kapitalske in politične elite, ki jih zdaj poskušajo vsiliti milijonom po vsem svetu.

Koalicija proti tajnim sporazumom zato to soboto, 10. oktobra organizira proteste v štirih slovenskih mestih, vse s pričetkom ob 10. uri:

• v Ljubljani na Prešernovem trgu
• v Mariboru na Grajskem trgu
• v Kopru na Titovem trgu
• v Trbovljah na Trgu svobode (pri prodajalni Spar)

Vabljeni!

FB dogodek >>

The post Mednarodni dan akcije – poziv na shod proti tajnim sporazumom appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.