Z nami bodo:

• vodja poslanske skupine Združena levica - Luka Mesec,
• dolgoletni sindikalist in član IDS - Milan Utrosa,
• predsednik sindikata SKEI-FHH Kostanjevica - Jakob Gašpir. Pogovor bo povezoval koordinator LO IDS Brežice, Goran Šalamon.

Sodelujoči bodo predstavili argumente za dvig in redefinicijo minimalne plače ter odgovorili na ključna razvojna vprašanja. Slovenski razvojni model namreč čedalje bolj temelji na nizkih plačah in izžemanju delavcev in delavk. To se še kako pozna tudi v Posavju, kjer so vse bolj prisotni revščina, brezposelnost in vse slabši socialni pogoji. Tudi tisti, ki delajo, pogosto ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje.

Dvig minimalne plače je nujen korak za izboljšanje katastrofalne socialne situacije v Sloveniji. Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke in delovni ljudje.

Veseli bomo vaših mnenj, vprašanj in pobud, za v parlament in izven njega.

Za več informacij smo vam na volju tudi na tem naslovu: posavje@demokraticni-socializem.si

The post Posavje za dvig minimalne plače appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Poslanska skupina Združena levica se mudi na celodnevnem obisku v Beli krajini. Obiska so se udeležili vodja poslanske skupine Luka Mesec, poslanka Violeta Tomič ter poslanec dr. Franc Trček. Na številnih srečanjih so bili v ospredju pogovori o obujanju gospodarstva in razvojni perspektivi regije, odpiranju novih delovnih mest in zaposlovanju mladih, urejanju položaja romske skupnosti in tretji razvojni osi. Obisk Bele Krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki civilne družbe in vabljenimi spregovorili o nujnosti dviga minimalne plače in razvojnih perspektivah za Belo krajino.

Poslanska skupina Združena levica je delovni obisk v Beli krajini začela v Črnomlju, kjer se je srečala s črnomeljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, županom Metlike Darkom Zevnikom in županjo Semiča Polono Kambič. V pogovoru so se poslanci najprej seznanili s ključnimi razvojnimi težavami, s katerimi se srečujejo v Beli krajini – z obujanjem gospodarstva in podjetništva, prepočasnim gospodarskim razvojem regije ter problemom visoke in trajne brezposelnosti. Bela krajina je namreč ena od razvojno najbolj zapostavljenih slovenskih regij.

Posledica tega je izseljevanje in hitro staranje prebivalstva Bele krajine, ki je v zadnjih 150 letih izgubila več kot petino prebivalcev. V izjavi za medije je poslanec Združene levice dr. Franc Trček povedal:

“Moja rojstna Bela krajina spada med, žal za večino politikov, pozabljene regije. Te regije se velikokrat smatrajo za periferne, vendar jih v Združeni levici ne razumemo kot take. Potrebno je preko razvoja javnih infrastruktur, javnega šolstva in zdravstva ter podpornih mehanizmov za razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva, v Beli krajini zlasti turizma in ekološkega kmetovanja, ustvariti pogoje za uveljavljanje idej in pobud mojih vitalnih belokranjic in belokranjcev. Zato pa ne potrebujemo le novih obrazov v politiki, temveč tudi drugačne politike s posluhom za lokalni in regionalni razvoj Slovenije, kar Združena levica dokazuje s svojim delovanjem.“

Medtem je vodja poslanske skupine Luka Mesec izpostavil, da je treba poskrbeti za “izkoristek razvojnih potencialov Bele krajine, kjer mora država poskrbeti za potrebno infrastrukturo, govorim seveda o izgradnji 110 kV daljnovoda Kočevje – Črnomelj in izboljšanju cestne povezave.  Hkrati mora nacionalna politika pomagati Beli krajini, da se postavi na turistični zemljevid Slovenije ter podpreti razvoj lokalnega gospodarstva.”

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju infrastrukturne  podhranjenosti regije. Poleg stagnacije in celo propadanja železniške infrastrukture ter preslabe energetske infrastrukture, glavni problem predstavlja cestno prometna odrezanost Bele krajine zardi Gorjancev in Kočevskega roga. Čeprav je bil že leta 2011 sprejet Program Pokolpje, vlada Mira Cerarja zaveze iz programa skoraj v popolnosti ignorira, med drugim tudi najpomembnejši ukrep, izgradnjo 3. razvojne osi. Minister Gašperšič je obljubljal, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi stekla že jeseni 2016, a se ni zgodilo nič. Ministrstvo za infrastrukturo se zdaj otepa vsakršne odgovornosti in razlaga, da je DARS skupaj s projektom prevzel tudi vse obveznosti, vključno z roki gradnje.

Violeta Tomič je v izjavi za medije opozorila:

“Bela krajina se nahaja v prometni in razvojni izolaciji. Razvojni zaostanek belokranjskih občin se lahko zmanjša le z obnovo stare in razvojem nove prometne infrastrukture, kot to predvideva tretja razvojna os. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi  stekla jeseni 2016, vlada do danes ni storila nič. Namesto boljše povezave in predora pod Gorjanci je Bela krajina od vlade dobila le rezilno žico in panelno ograjo, zaradi katere zdaj trpi turistična dejavnost ob Kolpi.”

Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili o urejanju položaja romske skupnosti, ki se v Beli krajini, tako kot na Dolenjskem, srečujejo s slabimi bivanjskimi razmerami, težavami z urejanjem bivališč, socialno izključenostjo in zelo nizko stopnjo zaposlenosti. Kot najbolj pereč problem župani izpostavljajo težave z ureditvijo statusa romskih naselj. V občinah si namreč želijo, da bi Romi, ki v večini primerov živijo na občinskih zemljiščih, nepremičnine odkupili in objekte legalizirali.

Poslanka Violeta Tomič je županom predstavila rešitve, ki smo jih pripravili v Združeni levici v novel Zakona o Romih. Ob tem je tudi povedala:

“Predlagamo konkretne rešitve, ki bodo izboljšale položaj romske skupnosti in sobivanje: država naj nameni občinam, v katerih živi romska skupnost, višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljena namensko za urejanje prostorske in infrastrukturne problematike; uvede naj se moratorij na nepremičnine in zemljišča, na katerih prebiva romska skupnost; člane romskega Sveta naj volijo Romi na neposrednih volitvah.”

V drugem delu obiska bodo poslanci Združene levice obiskali Razvojno informacijski center Bela krajina in se informirali o socialni in gospodarski situaciji v Beli krajini, turistični dejavnosti in  potencialih ter razvojnem partnerstvu Pokolpja. Nato bodo poslanci obiskali društvo Lanko v Semiču in se seznanili s postopki pridelave, predelave in uporabe industrijske konoplje. Sledil bo obisk Mladinskega centra in skupaj z ribiško družino iz Metlike ogled žičnate ograje na Kolpi, ki še dodatno izolira Belo krajino in povzroča gospodarske, ekološke in socialne posledice.

Celodnevni obisk Bele krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki iz vrst civilne družbe in lokalne skupnosti (predstavniki Zveze borcev, Združenja za etično financiranje, sindikatov, ZIK Črnomelj, dr. Dušan Plut) spregovorili o razvojnih perspektivah regije. Sodelujoči bodo opredelili ključne razvojne težave in predstavili ukrepe, s katerimi se lahko obudi gospodarski razvoj in zagotovi potrebni infrastrukturni primankljaj, zmanjšata revščina in brezposlenost, izboljša dostopnost socialne pomoči ter zagotovi bolj kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo za vse.

The post Združena levica na obisku v Beli krajini appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

 Ajdovščina

Poslanci in poslanka Združene levice so delovni obisk začeli v prostorih občine Ajdovščina, kjer so se srečali z županom Tadejem Beočaninom. Na srečanju so se poslanci seznanili s problematiko financiranja in razvojnimi načrti občine. V nadaljevanju sestanka je župan poslancem predstavil občinske ukrepe, ki spodbujajo javno šolanje in zaposlovanje mladih. Spregovorili so tudi o stanovanjski problematiki in projektih participatornega proračuna “moja pobuda”, katere bo občina financirala iz občinskih proračunov v letošnjem letu in letu 2018.

V izjavi za medije je poslanec ZL dr. Matej T. Vatovec povedal: 

»Lokalna samouprava je pomemben vidik družbenega življenja. Zaradi tega se v Združeni levici zavzemamo za uvedbo participatornega proračuna. Gre za institut, ki omogoča neposredno sodelovanje občanov pri razvoju občine. Sodelovanje pri upravljanju projektov v občinah je prvi korak k večji demokratizaciji upravljanja s skupnimi zadevami, ki mora postati načelo v celotni družbi.”

Obisk Združene levice se je nadaljeval na Univerzitetnem središču v Ajdovščini in v Gorici, kjer so se z rektorjrm Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilom Zavrtanikom, pogovarjali o pomembnosti razvoja UNG znotraj lokalnega in nacionalnega konteksta.

Kobarid

Po obisku Mlekarne Planika, kjer so se seznanili z zadružnim upravljanjem podjetja, je sledilo srečanja z župani in podžupani Zgornjega Posočja. Poslanka Violeta Tomič in poslanec Miha Kordiš sta se v prostorih občine Kobarid srečala z županom Kobarida Robertom Kavčičem, požupanom Bovca Davorjem Gašperčičem in podžupanjo Tolmina Martino Kenda. V eno urnem pogovoru so se dotaknili ključnih razvojnih težav, s katerimi se srečujejo v Zgornjem Posočju: na eni strani pridobivanja in porabe evropskih kohezijskih sredstev in na drugi strani razvoja turizma in turstične ponudbe (Bovec, Soča, Kanin). Strinjali so se, da je potrebno pristopiti k reševanju številnih infrastrukturnih problemov, med drugim načrtovane nove prometme strategije (obvoznica) ter o sanaciji električnega omrežja v Posočju, kjer lahko padec električne napetosti v petih največjih podjetjih (Mahle Letrika, TTK Srpenica) povzroči za dobrega pol milijona evrov škode. Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili tudi o problematiki odseljevanja mladih, ki je zaradi neenakomernega regionalnega razvoja na tem območju še bolj intenzvina.

V izjavi za medije je poslanka Violeta Tomič povedala, da je:

»Javni zavod Sončni Kanin, ki ga je ustanovila občina, je primer dobre prakse. Sanacija kaninskega smučišča v režiji občine in z državno pomočjo je dokaz, da lahko občina sanira situacijo, ki je privatni lastniki oziroma potencialni investitorji niso mogli.«

Nova Gorica

V Novi Gorici je sledilo srečanje poslancev Združene levice in gibanja Goriška.si. Srečanja in pogovora z gostitelji, Luko Manojlovičem in Klemnom Miklavčičem, sta se udeležila vodja poslanske skupine Luka Mesec in poslanec dr. Matej T. Vatovec. Prijateljsko srečanje s sorodno organizacijo je potekalo v pogovoru o možnosti sodelovanja in iskanja skupnih rešitev za razvoj Gorice in širše Goriške regije. Osrednji del pogovora je bil namenjen težavam financiranja Univereze v Gorici ter problemom implementacije in možnostim participatornega proračuna, katerega predlagatelj je Goriška.si. Poslanska skupina je gostiteljem predstavila pobudo za dvig minimalne plače, s katero želimo v Združeni levici ljudem zagotoviti dostojno življenje: predlagan dvig minimalne plače pomeni dvig nad raven golega preživetja, upošteva trenutne makroekonomske razmere in minimalno plačo dejansko postavlja za instrument, ki omogoča dostojno življenje delavkam in delavcem.

Po srečanju z Goriška.si je vodja poslanske skupine Luka Mesec v izjavi za medije povedal:

»Slovenija ni revna država in ni opravičil za uborno minimalno plačo, ki znaša trenutno znaša samo 614 evrov. Največ ljudi na minimalnih plačah je prav v panogah, kjer so dobiči največji. Trgovine so lani recimo beležile 521 milijonov dobičkov, vse prodajalke, čistilci, skladiščiniki pa so na minimalcih. Skrajni čas je, da minimalno plačo dvignemo na človeka dostojno raven in končamo to izkoriščanje.«

V drugem delu obiska se bodo poslanci Združene levice na delovnem sestanku srečali  z vodjo Kulturne stične točke Kristino Markovo, direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc in predstavnikoma Foruma Gorizia-Gorica (IT) Andreo Bellaviteom in Andreo Piccom. Pogovor bo potekal o kulturni produkciji in spodbujanju medkulturnega dialoga med Slovenijo in Italijo.

Dr. Matej T. Vatovec:

»V časih, ko postajata razdvajanje in deljenje vse bolj pogosta, je sodelovanje med italijansko in slovensko Gorico lep zgled. Zavedati se moramo, da živimo v mešanih prostorih, kjer so stoletja ljudje različnih kultur prebivali v sožitju. Razdvajanja prihajajo od zunaj, spodbuja a jih strah in različni politični interesi. Isto je danes. Živimo v družbi ljudi, zato je naš cilj uveljavljanje načela enakosti, svobode in bratstva. V nasprotnem primeru bomo spet priča žalostnim dnem za Evropo.«

Po obisku Dijaškega doma v Novi Gorici, kjer so nastanjeni in se uspešno integrirajo dijaki iz vojnih območij, in srečanja z ravnateljem Draganom Kojićem, sledi srečanje z Zvezo borcev, območnim odborom Nova Gorica, ter srečanje z odvetnico Ano Jug, ki bo poslancem pojasnila težave s pridobitvijo statusa Pro bono ambulante, ki bi omogočal normalno financiranje in odpravljanje dobrodelne dejavnosti.

Dr. Matej T. Vatovec:

»Žalostno je, da država ne uresničuje svojih dolžnosti iz 2. člena ustave. Zaradi nedelujoče socialne države nastajajo pro bono ambulante, kakršna je tudi ta v Novi Gorici. Za marsikoga pomeni njihova dejavnost edini možni dostop do zdravstvenih storitev. Zato je nesprejemljivo, da država noče podeliti statusa ambulanti in pomagati pri njenem delovanju. Ministrstvo bi moralo v vsakem primeru urediti njihov status, financiranje in personalno pokritost.«

Celodnevni obisk širše Goriške regije bodo poslanci Združene levice zaključili s sodelovanjem na javni tribuni v prostorih Mestne občine, kjer bodo spregovorili o dvigu minimalne plače in temah, ki so pomembne za razvoj  Nove Gorice in širše Goriške regije. Poslanci bodo predstavili argumente za dvig in redifinicijo minimalne plače in odgovorili na ključna razvojna vprašanja.

Luka Mesec:

»Minimalno plačo je treba povečati tudi iz razvojnih razlogov. Če bomo pristajali na to, da smo poceni delovna sila, nas bo kapital tudi tako obravnaval. In obratno: z dvigom plač bomo podjetja silili v to, da dobiček ustvarjajo z inovacijami in večjo produktivnostjo, ne pa z golim izkoriščanjem.«

The post Poslanska skupina ZL na obisku po goriški regiji appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Trenutna minimalna plača v Republiki Sloveniji je pri 561 evrov neto oz. 604 evrih neto  nižja od praga revščine, ki je postavljen pri 617 evrih. To pomeni, da več kot 37 000 zaposlenih z najnižjimi plačami, kljub 40-urnemu delavniku, ne zasluži dovolj, da bi poskrbeli za vsakodnevne stroške. Kako ukrepati, je popolnoma jasno: dvigniti moramo minimalno plačo takoj na 646 evrov neto, 1. septembra pa na 700 evrov neto.

Minimalna plača, ki ne varuje pred revščino in ki ne omogoča dostojnega življenja ljudem, ni minimalna plača, ampak je miloščina. Medtem, ko je 10% tistih z najvišjimi plačami v zadnjih 2 letih dobilo 80 milijonov evrov letno, se je v treh letih minimalna plača zvišala za slabih 1,6 evra. V Združeni levici smo zato danes predstavili zahtevo za dvig minimalne plače.

Luka Mesec: “Že tri leta v državi beležimo gospodarsko rast, minimalna plača pa se je v tem času zvišala le za 1,6 evra. Humanitarni delavci poročajo, da je kar vsak peti prosilec za pomoč zaposlen. Torej dela, a od svojega dela ne more preživeti. Skrajni čas je, da minimalno plačo dvignemo na dostojno raven. V ZL predlagamo, da se jo januarja z redno uskladitvijo poveča na 646 evrov, septembra pa na 700 evrov.”

V Združeni levici smo prepričani, da bi moralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ob letošnji redni uskladitvi, minimalno plačo povečati na 855,20 evrov bruto oz. 646,53 evrov neto, ob predpostavki uporabe povišane splošne olajšave.

Od takega dviga bodo imeli največ koristi delavci, saj se bo njihov neto dohodek občutno povečal, realni strošek delodajalcev pa  bodo nižji od nominalnega dviga. Že zdaj se namreč prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstveno zavarovanje obračunavajo in plačujejo od (minimalne) osnove, ki je višja od minimalne plače. Osnova je v letu 2016 znašala 52 % povprečne mesečne bruto plače (tj. 809,06 evra), v letu 2017 pa se bo zvišala glede na rast povprečne plače v letu 2016. Strošek razlike v osnovi za obračun morajo že zdaj poravnati delodajalci. Predlagani dvig minimalne plače se bo torej v veliki meri prelil v višje neto plače zaposlenih.

V današnjih razmerah predlagani dvig minimalne plače ni samo socialno nujen, ampak tudi ekonomsko smiseln ukrep. Saj ne bi ogrozil stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ampak bi preko povečanega povpraševanja prispeval k rasti BDP, pa tudi prihodkov države, ki so na razpolago za socialne prejemke in delovanje socialne države.

A dvig minimalne plače na 645 evrov neto ob redni uskladitvi nikakor ni dovolj. V Združeni levici smo prepričani, da je minimalno neto plačo potrebno zvišati na 700 evrov že s 1. septembrom letošnjega leta. To je znesek, ki bi delavcem omogočil, da ne bi životarili iz meseca v mesec s plačo nekaj evrov nad pragom revščine. Vsako delo bi moralo zagotavljati dostojno življenje, zato je nujno, da je minimalna plača vsaj 700 evrov.

Predlagan dvig minimalne plače pomeni dvig nad raven golega preživetja, upošteva trenutne makroekonomske razmere in minimalno plačo dejansko postavlja za instrument, ki omogoča dostojno življenje delavkam in delavcem. Kot se glasi četrta točka Evropske socialne listine: »Vsi delavci imajo pravico do pravičnega plačila, ki zadošča njim in njihovim družinam za dostojno življenje.

Čas je, da imamo od gospodarskega okrevanja nekaj koristi tudi tisti, ki ustvarjamo vrednost in ki smo v času zategovanja pasov izgubili največ: navadni državljani in državljanke ter delovni ljudje.

Luka Mesec: “Slovenija je lani izvozila kar za 2,7 milijarde evrov več kot uvozila. Problem pa je, kako se presežki razporejajo. V trgovinskih verigah kot so Hofer, Lidl, Spar, Mercator, so beležili 521 milijonov čistega dobička, slišimo, da si menedžerji izplačujejo večstotisočevrske nagrade, večina prodajalk in prodajalcev pa dela na minimalnih plačah. Država mora poskrbeti, da bodo za delo nagrajeni tudi oni.”

The post ZL za dvig minimalne plače – zagotovimo si dostojno življenje! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Ko so leta 2014 privatizirali podjetje Helios in ga prodali avstrijskemu holdingu Ring za 145 milijonov evrov, je bilo to stabilno podjetje, z močnim razvojnim oddelkom, zglednim nivojem delavske participacije in delujočim sindikatom.

Luka Mesec je včeraj na seji DZ od premiera Mira Cerarja in vlade zahteval, da se opravi revizija prodaje Heliosa, kot to dopušča zakon in da se ustavijo škodljive privatizacije, katerih rezultat je zgolj izguba delovnih mest in stotin milijonov evrov.

Cerar je cinično razložil, da je Helios od leta 2013 racionaliziral poslovanje in bil zato prodan po višji ceni. Prikladno pa je zamolčal, kaj se pod t.i. racionalizacijo skriva: da so novi lastniki razbili svet delavcev – osnovo za delavsko upravljanje, da so lahko po hitrem postopku odpustili več kot 200 delavcev. Disciplinirali in podredili so sindikat, da so lahko pospešili odpravljanje na ravni podjetja izborjenih delavskih pravic. Ko so z novimi metodami zaključili, so Avstrijci podjetje prodali za 572 milijonov evrov, kar je občutno več, kot je bila kupna cena Heliosa ob razprodaji državnega premoženja.

Na račun delavcev, socialnih pravic in dolgoročne stabilnosti podjetja, je privatizacija ponovno pokazala, da ne prinaša razvoja, temveč priložnost kratkoročnih dobičkov za kapital – organizirajmo se, ustavimo privatizacijo in vzemimo razvoj podjetij ter našo prihodnosti v svoje roke!

The post ZL: Zahtevamo revizijo privatizacije Heliosa! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

9. decembra je potekala otvoritev prostorov ZL v Škofji Loki, na kateri se nam je pridružilo več kot 150 simpatizerjev in podpornikov. Izjemna udeležba prinaša jasno sporočilo solidarne družbene prenove in spodbude za delo v prihajajočem letu.

Prostori na Mestnem trgu 21 so namenjeni gradnji širše skupnosti. Za  pogovor smo v njih na voljo škofjeloški poslanec v Državnem zboru Miha Kordiš ter občinska svetnika Davor Tavčar in Martin Trampuš. Prelistate ali kupite lahko knjige Založbe Sophia, ki skrbi za družbenokritično knjižno produkcijo in izdaja revijo Borec. Delovanje bomo kmalu razširili še s sindikalnimi dejavnostmi, vzpostavljamo tudi sodelovanje z združenjem borcev. O dogodkih, našem delu v parlamentu, občinskem svetu in drugem delovanju sproti obveščamo v izložbi.

Princip skupnosti je vtkan v temelj delovanja za odpravo kapitalizma. Da vzgib posameznikov po avtonomiji in ustvarjalnosti prodre preko prisile trga, brezposelnosti, praga podjetji ter nadomesti despotijo kapitala na delovnem mestu, delo v predstavniških institucijah ne zadostuje. Skupnost lahko uspe le kot demokratična praksa srečevanja, debate in družnega delovanja. Zato zvestoba projektu socialne družbene spremembe od spodaj navzgor terja širok angažma delovnih ljudi, ki se povezujejo in kolektivno ukrepajo v svojih okoljih. Natančno to odražata organizacija pisarne in otvoritev sama: Škofja Loka morda res velja za meščanski kraj, a zbrali smo se kot njeno rdeče srce. Tako bomo nadaljevali tudi v naslednje leto, saj sta naši prvi nalogi na lokalnem terenu krepitev javnega dobrega in organizacija aktivnega sindikalnega gibanja.

Udeležence dogodka so nagovorili občinski svetnik Martin Trampuš ter poslanci ZL Luka Mesec, Violeta Tomić in Miha Kordiš. Slednji je program zaključil z besedami, da : “smo dediči vrednot svobode, bratstva in enakosti, ki svoje novo osvobojeno ozemlje sedaj dobivajo tudi v naših prostorih”. Prisotni so bili tudi odpravnik poslov Bolivarske republike Venezuele dr. Wilmer Armando Depablos, župan mag. Miha Ješe, podžupan Tine Radinja in več lokalnih občinskih svetnikov.

Vsem se za udeležbo otvoritve prostorov ZL Škofja Loka iskreno zahvaljujemo, prav tako tudi ZB Škofja Loka za pomoč pri pripravi dogodka.

Uradne ure
Miha Kordiš, 1., 2. in 4. ponedeljek v mesecu med 09.00 in 11.00
Davor Tavčar in Martin Trampuš, vsako sredo med 17.00 in 19.00

The post IDS Škofja Loka: Otvoritev pisarne ZL – nad silo kapitala z močjo skupnosti appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

The memories of 9/11 are fresh with us. George W. Bush, the then militarist republican US president, found the event useful. The ensuing campaign on fear of terrorism, Islam and the “Axis of Evil” gave him legitimacy for a witch hunt, and an escalated repression at home, while abroad, his “coalition of the willing” of which Slovenia was a member enabled the American military adventures in the Near East.

Seven years later, with the fall of the Lehman Brothers and the beginning of the greatest crisis of capitalism post WWII, there was briefly the impression that change is in the air. The class contradictions of capitalism were clearer than ever, the slogan of the day were the 99 per cent against the 1 per cent, the economic crisis morphed into a political crisis, the Occupy and the uprisings happened, the political and the intellectual left were reborn. It looked like the days of the 1 per cent were numbered.

Seven more years later, in 2015, we find ourselves amidst yet another turnaround. The spirit of 2001 is rising again to defeat the spirit of 2008. Bush’s 9/11 came to Europe, literally so, and twice in a row. First with the thousands of refugees in direct consequence of Bush’s interventions in the Near East. And second, as was the case with the original 9/11, the European equivalent made room for the rehabilitation of the old political elites, their renewed hold on power, and the legitimation of repression and surveillance.

Except in Europe, we did not even need an ‘event’. No World Trade Center needed be brought down; it was enough to merely stir the imagination, to paint the suffering people at the borders as “Islamist, Asiatic hordes,” and the 9/11 scenario unfolded. Overnight, everything deemed inadmissible and unimaginable only yesterday became urgent and indispensable for the security of the state, like changing a constitutional category in order to bring the army permanently into the realm of interior affairs. Or having local officials, like the mayor of Zavrč on the Slovenian-Croat border, Miran Vuk, turned heroes on account of their racist rants. Only a few weeks ago, this particular makeshift hero was under investigation for a financial fraud involving 17 million euros of taxpayer money transferred to private accounts. The “crisis” whitewashed the politicians most responsible for the gaping deficit in the state-owned banks: suddenly, in the face of the alleged grave refugee danger, they repapered as ‘statesmen’.

So swiftly the tables turn. Effortlessly, the 1 per cent is regaining their legitimacy in the eyes of the public as soon as an external enemy is brought into the political discourse. The phantom Other, the refugees, thus serve not merely to repatriate the true Other, the elites, straight back among Us, but also to strengthen their grip on power, even as only yesterday, we knew precisely who are those most responsible for 80 per cent of public debt, the miserable wages, the growing precariat, the increasingly inaccessible housing, the plummeting pensions, the endless cases of corruption.”

Before the refugee crisis reached the Slovenian borders, the United Left refuted the government’s contingent plan to accommodate 500 refugees as unrealistic. Instead, we urged the government to work towards an EU-level agreement, given that the past counter-productive EU politics, Slovenia included, towards Iraq and Syria contributed to the core of the crisis. Ultimately, the United Left called upon the Slovenian government to pass an intervention act that would cover all the relevant dimensions of the problem: logistic, humanitarian, security, etc. Instead, the government opted for a permanent reconceptualization of state defence that is both ad hoc and dangerous, on top of unable to solve the problem at hand.

The post Luka Mesec: The European 9/11 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

foto: Planet Siol.net

Vsi se dobro spomnimo 11. septembra 2001, ko sta padla stebra svetovnega kapitalizma, slovita dvojčka World Trade Center v New Yorku. Takratnemu ameriškemu predsedniku, militantnemu republikancu Georgeu W. Bushu je to šlo izjemno na roko. Skozi kampanjo strahu pred terorizmom, islamom in “Osi zla”, si je doma izgradil legitimnost za lov na čarovnice in zaostritev represije, po svetu pa za vojaške avanture na Bližnjem vzhodu s svojo “koalicijo voljnih”, v kateri se je znašla tudi Slovenija.

Sedem let kasneje, ko je padel Lehman Brothers, z njim pa se začela največja kriza kapitalizma po 2. svetovni vojni, se je zdelo da je zgodbe konec. Svet je zajel svež veter. Razredna protislovja kapitalizma so postala jasna, slogan dneva je postal 99% proti 1%, ekonomska kriza se je pretvorila v politično, zgodil se je Occupy, zgodila so se vstaje, levica (politična in intelektualna) se je preporodila. Kazalo je, da so 1% šteti dnevi.

A sedem let za tem (2015) smo očitno spet v obratu. Duh leta 2001 je zasenčil duha leta 2008. Bushev 11. september je prišel v Evropo. Dobesedno in dvakrat. Prvič, kolone bežečih so neposredna posledica intervencij njegove koalicije voljnih na Bližnjem vzhodu. In drugič, tako kot izvirni 11. september, tudi naš ustvarja edinstvene razmere za rehabilitacijo starih političnih elit, celo za poglobitev njihove oblasti, za legitimacijo povečevanja represije in nadzora.

Le da tokrat sploh nismo rabili “dogodka”. Ni bilo treba, da pade kak World Trade Center, dovolj je bilo le spodbuditi fantazijo. Naslikati, da so tisti reveži na meji v resnici oborožene “islamistične aziatske horde” in že imamo Bushev scenarij pri nas. Čez noč postane nujno in državotvorno, kar je bilo prej nedopustno in nezamisljivo. Recimo, da s spremembo ustavne(!) kategorije na horuk, v enem dnevu, vojsko trajno(!) vpletemo v notranje zadeve. Da s parimi rasističnimi izpadi postanejo heroji ljudje, kot je župan Zavrča Miran Vuk, ki je ovaden zaradi sumljivih finančnih transakcij, s katerimi naj bi uspel na zasebne račune skriti 17 mio EUR. Da dobijo politiki, najbolj odgovorni za bančno luknjo in obsojeni zaradi korupcije, priložnost, da se pozabi na njihove neštete grehe in da se zopet prikažejo kot “državniki”.

Tako enostavno se karte obrnejo. Tako zlahka si 1% znova pridobi domovinsko pravico in legitimnost v očeh javnosti, ko v politični diskurz vključiš zunanjega sovražnika. Tako zlahka nas fatamorgana velikega Drugega (beguncev) zapelje, da v pojmovanje “mi” odprtih rok vključimo nazaj dejanskega Drugega (elite) in mu celo dovolimo, da si še okrepi oblast. Pa čeprav smo še včeraj vedeli, da je najbolj odgovoren za 80% javnega dolga, zanikrne plače, prekarnost, nedostopna stanovanja, nizke pokojnine ter neštete primere korupcije.

V prvi svetovni vojni, ko so v podobno shizofrenem ozračju socialdemokrati dali žegen evropskim elitam, da so pognale milijone delavcev v jarke, da si porežejo vratove, je nemški socialist Karl Liebknecht pomenljivo spomnil evropsko delavstvo: »Naš največji sovražnik je doma«.

Še dva dodatka:

1. Pozicija ZL: zavzemamo se za humano razrešitev problema. Vlado smo najprej opozarjali na povsem nerealen kontigentni načrt (predvideval je 500 oseb), nato k sklenitvi dogovora na EU ravni, ves čas na problem kontraproduktivne politike Evrope (s soudeležbo Slovenije) v izvoru krize (Sirija, Irak), nazadnje pa pozvali, naj se sprejme interventni zakon, ki se bo operativno soočil s problemom v vseh razsežnostih (logistični, humanitarni, varnostni itn.), ne pa da gredo čez noč (trajno!) spreminjati obrambni koncept, ki je za povrhu še povsem nedodelan in potencialno nevaren, ki ne bo rešil ničesar.
2. Kdo so tisti, ki prihajajo, si preberite v intervjuju z novinarjem Adijem Omerovićem, ki je z njimi prehodil del poti.

The post Luka Mesec: Evropski 11. september, 23.10.2015 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Objavljamo povzetek govora Luke Mesca na posvetu Združenja svetov delavcev Slovenije. Na posvetu, ki se je odvil v četrtek, 15.10. v Ljubljani, so sodelovali Mato Gostiša (ZSDS), Luka Mesec in Marko Kržan (IDS/ZL) ter Franc Žnidaršič (DSD/ZL).

Zadnjih 30 let so nas kot družbo prepričevali, da obstaja samo en družbeni cilj: neoliberalizem. Nekatere države gredo tja hipoma s šok terapijami, Slovenija pač počasi s t.i. gradualizmom. V tem svetu je beseda reforma – ki je levičarskega izvora; uporabljala so jo protisistemska gibanja, ki so se zavzemala za reformo kapitalizma v nekaj boljšega – dobila popolnoma nov pomen. Ko danes vlade govorijo o “strukturnih reformah”, govorijo vedno in izključno o odpravljanju obstoječih pravic: delavskih, socialnih, okoljskih, potrošniških.

To je politika neoliberalizma, to je razredni boj kapitala. To je politika, ki skuša odpraviti, kar je bilo priborjenega v povojni dobi in nas popeljati nazaj v obdobje, ki ga Thomas Piketty poimenuje kot Belle Epoque: v obdobje na koncu 19. stoletja, ko so bile neenakosti zgodovinsko največje, družbo pa so sestavljali ultra bogati kapitalistični magnati na eni strani in brezpraven proletariat na drugi. Zato je skrajni čas, da se nehamo umikati. Da organiziramo samoobrambo in besedi reforma vrnemo njen izvorni pomen.

Naša družba se ne reformira, ampak deformira!

V ZL smo v sodelovanju z napredno civilno družbo za to jesen pripravili tri take ukrepe. S sindikati redefinicijo minimalne plače. Na pobudo ZSDS in DSD pripravljamo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga bomo pospremili še z Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku.

Prvi prinaša izločitev dodatkov iz osnove minimalne plače, ta naj postane absolutni minimum, pod katerega delodajalec delavca ne more potisniti. Drugi odpravlja pomanjkljivosti trenutne ureditve delavskega soupravljanja in predstavlja korak na poti k ekonomski demokraciji. Tretji pa bo podjetja obvezal k obvezni delitvi dobička z zaposlenimi, vkolikor se bodo lastniki odločali za delitev dobička. S tem se bo a) več dobička zadrževalo v podjetjih za investicije in b) namesto luksuzne potrošnje lastnikov, bomo dobili pravičnejšo delitev proizvedene vrednosti.

To so majhni koraki. A pomembni. Čas je, da zavržemo neoliberalne reforme na smetišče zgodovine in si izborimo 21. stoletje, ki bo dokončalo razsvetljenski projekt: človeštvo naj vzame usodo v svoje roke. Če uspemo vzeti usodo v roke v podjetjih, v katerih delamo, bo to velik korak naprej.

Za ekonomsko demokracijo, za demokratični socializem!

The post Luka Mesec: Ekonomska demokracija zdaj! 15.10.2015 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Luka Mesec v imenu poslanske skupine Združena levica

Mojca Žerak v imenu študentske organizacije Iskra

Anita Tolić v imenu Inštituta za delavske študije

The post Koalicija proti privatizaciji: tiskovna konferenca, 27.5.2015 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.