Vabljeni, da se nam na tem zelo pomembnem dogodku pridružite. Poleg simbolne vloge prireditve je to tudi priložnost za druženje.

Pohodniki se bomo zbrali ob 8:30 uri na točki KT-8: Livada – Gostilna Livada (Hladnikova ul. 15) in se bomo skupaj odpravili na pohod v smeri proti Viču (KT1) in nato do KT-2: Šiška – Okrepčevalnica Kačji pastir (prej Pri cvičku) ob koseškem bajerju. Kdor pa bi želel pa lahko od tu naprej po Poti ob žici dalje.

Vse dodatne informacije o pohodu in teku so dostopne na tem naslovu.

Se vidimo,
lokalni odbor IDS Ljubljana
ljubljana@demokraticni-socializem.si ​

Zemljevid trase

The post Vabljeni na Pohod ob žici, 6.5.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Zoran Smiljanić, Blaž Vurnik: Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941-45 (Ljubljana, 2015)

Aprila 1941 je druga svetovna vojna izbruhnila tudi v Kraljevini Jugoslaviji in nekaj dni zatem sta si ozemlje Slovenije razdelili  nacistična Nemčija in fašistična Italija. Maja 1941 je bila del osrednje in zahodna Slovenije tudi formalno priključen Kraljevini Italiji in imenovan Ljubljanska pokrajina (Provincia di Lubiana).

Hkrati z okupacijo se je začel tudi odpor proti fašizmu in osvobodilna fronta je hitro pridobivala vedno večji vpliv. Okupatorske oblasti so želele uničiti sedež protifašističnega upora in zato so Italijani začeli obdajati Ljubljano z žico.

23. februarja 1942 ob 15.00 uri so Ljubljano obkrožili z neprehodnim pasom vojakov in bodeče žice. Razglašena je bila prepoved izhoda. Mesto je postalo zaprto območje, njeni prebivalci pa ujetniki enega večjih zaporniških sistemov druge svetovne vojne. Po mestu so stali leseni španski jezdeci, ki so omejevali prehode in zapirali ulice. Kamioni polni vojakov so nadzirali ceste, strelne cevi so bile na vsakem koraku. Dan po prepovedi, 24. februarja 1942, so se začele izvajati mesec dni trajajoče aretacije, racije in preiskave hiš, gostiln, podjetij in tovarn. V koncentracijska taborišča je bilo namreč samo v času italijanske okupacije zgolj iz Ljubljanske pokrajine interniranega kar 10% prebivalstva, kar je pomenilo okoli 30.000 ljudi.

V naslednjih mesecih sta sledili še druga in tretja faza utrjevanja in ograjevanja žičnih zapor do konca julija 1942. Konec leta 1942 je bila zapora dolga 29.663 metrov in visoka dva metra, široka pa 8-10 metrov. Ob koncu vojne je mesto obdajalo 206 večjih in manjših utrdb.

Protirevolucionarna stran je kolaborirala z okupacijskimi vojaškimi in civilnimi oblastmi. Pod italijansko okupacijo so bile organizirane vaške straže, imenovane Prostovoljna protikomunistična milica (MVAC).  Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Ljubljano okupirali Nemci. Septembra leta 1943 je bilo ustanovljeno slovensko domobranstvo, ki je v okviru nemških sil dobilo položaj pomožnih policijskih enot.

Ljubljana je ostala z žico obdanom mesto vse do osvoboditve 9. maja 1945, celih 1171 dni.

Prebivalstvo Ljubljane se je okupatorjem upiralo, zapori so bili polni aktivistov odpora in mnogi so v boju izgubili življenja. Za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bila Ljubljana zaradi pokončne drže, poguma in upora prebivalstva leta 1970 odlikovana z redom narodnega heroja.

V spomin na tragične in pogum prebivalcev in prebivalk so v Ljubljani po vojni postavili več obeležij. Eno bolj znanih je v spomin ženskim demonstracijam v letih 1942 in 1943, ki so zahtevale boljši položaj in osvoboditev zapornikov in internirancev iz fašističnih in nacističnih taborišč ter okupatorjevih zaporov.

Najbolj znamenita pa je gotovo Pot spominov in tovarištva. Prvič je bila rekreacijska prireditev ob žici okupirane Ljubljane organizirana leta 1957. Hkrati se je začelo  tudi varovanje različnih vojaških objektov in obeleževanje pomembnih točk. Parkovno ureditev PST, kot jo poznamo danes, so gradile mladinske delovne brigade.

Plakat Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino o prepovedi izhoda iz mesta, 23.2.1942

The post Na današnji dan pred 75 leti je Ljubljana postala mesto zapor appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Predstavniška demokracija temelji na prenosu odločevalske moči na voljne predstavnike ljudstva. Na štiri ali pet let se odpravimo na volitve, obkrožimo najboljšega, običajno najmanj slabega, kandidata in nato upamo na najbolje. Predstavniška demokracija je zato svojevrsten paradoks, razglaša se za vladavino ljudstva, a ne more vladati drugače kot preko svojih predstavnikov. Kjer nas predstavljajo, tam nas ni, sicer bi se lahko sami, zato, še enkrat, lahko zgolj upamo na najboljše. Vendar ni prav nobene nujnosti, da bi takšno stanje veljalo v nedogled. Četudi se ideal popolne demokracije, v kateri bo ljudstvo res lahko vladalo neposredno in v skladu z interesi vseh, zdi še vedno zelo oddaljen, to še ne pomeni, da ne obstajajo konkretni koraki kako se mu približati.

Takšen korak v pravo smer je nedvomno institut participativnega proračuna, ki je po svetu vse prej kot neznanka in ga uspešno prakticirajo tako na lokalnih, pokrajinskih kot državnih ravneh. Ker je v kapitalizmu prav v denarju in financah na splošno osrediščena največja družbena moč, nikakor ni nepomembno kdo in predvsem na kakšen način, s to močjo razpolaga. Interesi kapitala ter njegovi neposredni in posredni pritiski na politične odločevalce, običajno dosežejo, da se iz javnih proračunov, v katere vplačujemo vsi, pogosto napaja peščica izredno dobro plačanih, preplačanih, zasebnikov. To je praviloma žalostna slika, ki se skriva za geslom javno-zasebnih partnerstev.

Z nami bodo o participatornem proračunu spregovorili:

• Matic Primc (Iniciativa mestni zbor),
• Jaka Fabjan (Goriška.si),
• Nataša Sukič, mestna svetnica IDS/ZL.

Razpravo bo povezoval Anej Korsika, ki se v lokalnem odboru IDS Ljubljana ukvarja s tematiko participatornega proračuna.

V razpravi si želimo odpreti različneoblike participatornega proračuna in možnosti uresničitve. Zato bomo veseli čimveč vaših vprašanj, mnenj in izkušenj.
Vljudno vabljeni!

The post Odloča naj skupnost! 7.2.2017, Ljubljana appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V poslovnem načrtu javnega podjetja LPT med glavnimi in načrtovanimi cilji in nalogami družbe v letošnjem letu, pod prvo točko preberemo: »sodelovanje z MOL (Službo za razvojne projekte in investicije) pri izdelavi končne projektne dokumentacije za GH Tržnica«. S predlaganim ciljem se ne strinjam, saj, kot je zapisano v nadaljevanju, glavni cilj ne sledi zmožnostim predvidenega poslovanja družbe.

Načrtujejo, da bodo letos poslovali z dobičkom v višini 75.000 eur; ocenjujejo, da bo prihodkov od prodaje storitev v višini 15,6 mio, največji delež pričakujejo iz naslova urejanja in čiščenja javnih parkirnih površin (parkiranja), kar 49%. Če pogledamo podrobneje predračunske izkaze bo ta dejavnost (poleg vzdrževanja občinski cest), prinesla tudi veliko izgubo (odhodki iz poslovanja so višji od prihodkov za 119.000 eur).

Kot sem že večkrat poudarila, v koaliciji Združene levice, ne podpiramo izgradnje garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu. Prizadevati se moramo za večjo uporabo javnega transporta in zdravih oblik mobilnosti, kolesarjenja in peš hoje ter doseči čim manjšo uporabo osebnih vozil v mestu. Z naraščanjem prometa se povečujejo emisije toplogrednih in strupenih plinov, koncentracije prašnih delcev PM10 so letos že prevečkrat presegle dovoljene mejne vrednosti. Po drugi strani pa se zmanjšuje število uporabnikov javnega prevoza. Sredstva vlagajmo v kakovostnejši in fleksibilnejši javni potniški promet, v prihodnosti morda celo brezplačen javni promet. V svetniški pobudi sem zato predlagala brezplačno uporabo javnega prometa v času povečanih koncentracij prašnih delcev.

Onesnaženost zraka v Ljubljani s trdnimi delci PM10 je alarmantna. Uredba o kakovosti zunanjega zraka predpisuje, da dnevna mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi ne sme biti presežena več kot 35-krat v kolesarskem letu. Dnevna mejna vrednost znaša 50 µg/m3 (50 mikrogramov na kubični meter). Samo v letošnjem januarju je bila do danes ta mejna vrednost presežena že 25 krat. 

Torej zakaj vabiti promet v center mestnega središča in na podlagi kakšnih ekonomskih izračunov ste mnenja, da mesto potrebuje novo garažno hišo? Garažna hiša Kongresni trg in Kozolec bosta imeli skupaj z 2. fazo Kozolca (predvidenih še 249 PM) kar 1.217 PM. Nova velika parkirišča in garažne hiše je pričakovati, po obljubah sodeč, tudi v projektu Potniški center Emonika. Po podatkih družbe, ki jih imamo pred seboj, je v letu 2016 beležen delež parkiranja v garažnih hišah le v višini 5,17%. Največji, kar 78.7% je delež parkiranja na območju časovno omejenega prometa, na modrih conah opremljenih s parkomati, kar je cenovno dostopnejše. Manjši obseg parkiranj v parkirnih hišah je tudi v primerjavi z letom 2015 in sicer izraženo v financah za 5,6%, in manjši v primerjavi z letom 2014 za 3.6%. 

Ko smo sprejemali prometno politiko smo sledili temeljnemu cilju trajnostne mobilnosti: mobilnosti ljudi in ne vozil. S financiranjem garažne hiše v središču mesta ne sledite lastnim ukrepom prometne politike MOL.

Gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico je neprimerna še iz drugih razlogov: projekt gradnje bi z izkopavanjem zemljišča ob samih temeljih ogrozil dragoceno nepremično kulturno dediščino, ki se nahaja v neposredni bližini tržnice. Prav tako se na lokaciji nahaja tudi z arheološkimi ostalinami izredno bogato območje. Možnost ohranitve in prezentacije arheoloških ostankov, recimo v obliki srednjeveškega muzeja na lokaciji izkopanin, bi umestitev parkirnih mest onemogočila, saj projekt gradnje posega ravno v varovane ostaline na južnem delu Vodnikovega trga. Najbolj pa je gradnja garažne hiše problematična z urbanističnega vidika,​ ​saj​ ​bi​ ​vplivala​ ​na​ ​bivanjske​ ​razmere​ ​v​ ​mestu. Nova garažna hiša bi še povečala promet tam, kjer se gosti že zdaj – tako Resljeva kot Poljanska cesta in tunel so že zdaj, premajhni, da bi lahko skozi tekoče potekal promet.

Začetka gradnje ni realno pričakovati. Okoljevarstveno soglasje MOP ARSO bo težko pridobiti. Primer: prekoračitev mejne vrednosti hrupa v času gradnje – Plečnikov stadion. Arheološka izkopavanja bodo na podlagi novih kulturnovarstvenih pogojev ZVKDS dolga in zahtevna. Odvisna tudi od najdb, arheoloških ostankih nekdanjega samostana pred tržnico. Izdelati je potrebno poročilo o stanju sosednjih obstoječih objektov (statične raziskave okoliških zaščitenih stavb?). Kje je še pridobitev gradbenega dovoljenja in postopki JN za izbiro izvajalca?

Iz navedenih utemeljenih razlogov predlagam opustitev tega 34 milionov vrednega projekta iz poslovnega načrta.

The post Nataša Sukič – Proti garažni hiši pod tržnico, 31.1.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V Združeni levici smo nasprotovali sprejetju proračunov za leti 2017 in 2018. Proračuna težka 343 milijonov evrov za leto 2017 in 325 milijonov evrov za 2018  znaten delež sredstev namenjata gradnji garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico. Projekt gradnje garažne hiše v zgodovinskem delu mesta je problematičen iz več razlogov. Gre za del mesta z neprecenljivo kulturno dediščino in za arheološko bogato območje, ki bi ga izgradnja garažne hiše ogrozila v samih temeljih. Najbolj problematična pa je izgradnja garažne hiše v centru mesta z urbanističnega vidika.

V neposredni bližini sta že dve garažni hiši, Kongresni trg in Kapitelj. Ob garažni hiši Kozolec, ki je prav tako predvidena v proračunu, je gradna nove garažne hiše povsem nepotrebna. Trajnostna mobilnost, ki je ena izmed ključnih politik modernih evropskih mest, pomeni spodbujanje javnega prometa in omejevanje dostopa osebnih vozil v stroga mestna središča. Gradnja garažne hiše je diametralno nasproten ukrep. Zato v Združeni levici ne bomo mirno gledali in dovolili, da se del Ljubljane spremeni v zgolj turističnim namenom podrejeno območje, prebivalke in prebivalci mesta pa potisnejo na obrobje. Prioriteti mestnega vodstva bi morala biti enakomeren in trajnosten razvoj mesta, ne pa strategija, ki favorizira dobičkonosne dejavnosti.

V proračunu ni bilo mogoče najti 160.000 evrov za ohranitev enako visoke subvencije za oskrbo na domu. Po predlogu mestne svetnice  Nataše Sukič iz Združene levice bi se sredstva za Zavod za nego na domu lahko vzela iz postavke občinskega Glasila Ljubljana. Namesto tega je Glasilo Ljubljana dobilo še več proračunskega denarja, prispevek posameznika za oskrbo na domu pa se bo zaradi tega zvišal. Sredstva za propagandno glasilo vladajoče županove opcije bodo presegla skupna sredstva, namenjena vsem četrtnim skupnostim v Ljubljani. Tudi predlog, da bi se četrtnim skupnostim, ključnim delom lokalne samouprave, namenilo več denarja, je ostal spregledan. Enako se je zgodilo s predlogom Združene levice o participativnem proračunu.

Za župana se je očitno že začela predvolilna tekma. Z manj aktivnimi četrtnimi skupnostmi in po novem s kar desetimi financiranimi številkami Glasila Ljubljana bo zdaj lahko nemoteno propagiral svoje projekte.

Na seji je bil sprejet tudi Odlok o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. Mestna svetnica Združene levice Nataša Sukič je predlagala umik točke iz dnevnega reda seje, ker odlok navaja med viri financiranja javne službe vstopnine na območju krajinskega parka.

V Združeni levici odločno nasprotujemo odpiranju možnosti zaračunavanja in s tem omejevanja dostopa do javnega prostora. Zato ponovno pozivamo MOL in župana Z. Jankovića, naj namesto za gradnjo garažnih hiš v centru mesta, nameni denar za prenovitev učnih poti in otroških igrišč, balinišč in ostale infrastrukture v Krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. Tivoli je namreč leta 1860 postal prvi javni park v Ljubljani in je bil v vsej svoji bogati zgodovini v celoti odprt in brezplačen za vse obiskovalce. Naša naloga mora biti, da ga takšnega ohranimo tudi za naslednje generacije. Vključujoče mesto si mora prizadevati za odpravo komercializiranih prostorov, kamor imajo vstop zgolj premožni, in ustvarjati odprte, skupnostne površine, ki bodo dostopne vsem prebivalcem in obiskovalcem mesta. Kljub drugačnim namenom vodstva MOL, si bomo v Združeni levici še naprej prizadevali za ustavitev komercializacije krajinskega parka in ostane v uporabi vseh.

The post ZL MOL: Sporne odločitve na 21. seji občinskega sveta appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Večina evropskih mest teži k temu, da individualni promet, ki predstavlja največji problem zgodovinskih središč, zadržuje na robu, sistematično pa razvija javni promet. Gradnja garažne hiše pod tržnico bi dosegla ravno nasprotni učinek. Usmerjanje osebnega prometa v ožje mestno središče bi povečalo število avtomobilov v samem jedru, poslabšalo bivalne pogoje in zanemarilo javni promet, kar je v nasprotju z načeli trajnostnega urejanja mest. Če na eni strani mesto vlaga v zapiranje središča za promet in širi območja za pešce, je nenavadno, da hkrati podpira projekt garažne hiše, ki nikakor ni naklonjen ne pešcem ne kolesarjem in ne javnemu prometu. Vse troje namreč postavlja na drugi tir, saj prvenstveno podpira ureditev vstopa osebnega prometa v samo mestno središče. Obenem predvideva gradnjo garažne hiše v neposredni bližini že obstoječe garaže Kapitelj. Nova garažna hiša bi še povečala promet tam, kjer se gosti že zdaj – tako Resljeva kot Poljanska cesta in tunel so že zdaj, med drugim zaradi obstoječega režima parkiranja, premajhni, da bi lahko skozi tekoče potekal promet.

Večja garažna hiša bi še dodatno obremenila promet in bi bila smiselna le, če bi bila umeščena ob večjo cesto ali križišče. Neprimerljivo večja garažna hiša bi se lahko nahajala pod grajskim gričem. Napajala bi se neposredno iz prometnega obroča in vpadnic, promet tako v samo jedro ne bi posegel, reševala pa bi težave s parkiranjem tudi za drugi del starega jedra, vključno​ ​s​ ​trnovskim​ ​in​ ​prulskim​ ​okolišem.

Tudi argument, da bi bila izgradnja garažne hiše potrebna prav na območju tržnice, saj bi tako izboljšali delovanje tržnice, ne zdrži. Za življenje centralne tržnice in njeno logistiko ne bi potrebovali gradnje celotne garaže, temveč smiselno urediti dovozna mesta in v obstoječih kapacitetah urediti servisne prostore. Tako obsežna investicija je glede na neznatne spremembe,​ ​ki​ ​bi​ ​jih​ ​prinesla​ ​k​ ​bivanju​ ​Ljubljančanov​ ​v​ ​mestu,​ ​zato​ ​neupravičena.

The post IDS Ljubljana:​ ​Proti ​gradnji​ ​garažne​ ​hiše​ ​pod​ ​osrednjo​ ​ljubljansko​ ​tržnico appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

• zmanjšati socialne posledice, povezane z uživanjem drog, izboljšati kakovost življenja uporabnikov drog, izvajati socialno rehabilitacijo uporabnikov drog, povečevati socialno vključenost uporabnikov drog in njihovih svojcev;
• zmanjšati zdravstvene posledice, povezane z uživanjem drog;,

V zadnjem času beležimo vsesplošno rast nestrpnosti. Ne preseneča nas, da se raven tolerance do družbeno šibkejših, ki smo ji priča v dnevni politiki in medijih, odraža tudi v vsakdanjem življenju. Konkretno gre za kamen, ki ga je neznanec vrgel v okno prostorov društva. Napad je najverjetneje del odpora, ki ga je med tamkajšnjimi prebivalci zbudila selitev društva v nove prostore – pa čeprav se društvo seli za zgolj dobrih 100m razdalje, medtem ko deluje v Župančičevi jami že več kot 10 let. Oblikovana je bila tudi peticija, ki svari pred nadlegovanjem in ogrožanjem starejših oseb, okoliških prebivalcev in poslovnih dejavnosti.

Čeprav se individualni incidenti gotovo dogajajo, se moramo zavedati, da ne bo z napadanjem ustanov, kot je dnevni center društva Stigma, število uporabnikov drog nič manjše, možni zapleti tako za uporabnike drog kot tudi za okoliške prebivalce pa toliko večji. Dnevni centri so namreč tisti, ki skrbijo za dobavo čistega sanitetnega materiala in za varno odstranjevanje po njegovi uporabi. Da na ljubljanskih ulicah ni mogoče kar tako naleteti na uporabljeno iglo neznanega izvora, je zasluga natanko takšnih ustanov, kot je Stigma.

Še bistveno bolj pomembna je socialna in psihološka dimenzija ukvarjanja z odvisniki. Gotovo nam je kot družbi vsem v interesu, da se zloraba drog zmanjša. Da pa bi se to zgodilo, moramo najprej razumeti, da so odvisniki posledica in ne vir težav. Težav z odvisništvom torej ne bomo rešili s preganjanjem odvisnikov, ampak z reševanjem socialnih stisk, zaradi katerih se naši sokrajani k zlorabi drog sploh zatečejo. Lokalni odbor IDS Ljubljana zato obsoja napad na dnevni center društva Stigma in pozdravlja delo, ki ga to opravlja v interesu nas vseh.

The post IDS Ljubljana: Obsodba napada na dnevni center Stigma appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Ostro protestiramo proti nasilju, uporabljenem proti rogovskim aktivistom, med katerimi se nahajajo tudi naši člani in članice, ki je v minuli noči pripeljalo do zvitega gležnja in drugih fizičnih poškodb. Ne glede na razhajanja glede namembnosti prostorov Tovarne Rog, to ni nekaj, zaradi česar bi kdorkoli moral pristati na urgenci.

Medtem pa poteza mestne oblasti, da pošlje v Rog gradbene delavce ob skrajno nenavadni jutranji uri in nekaj dni potem, ko so se pogovori z rogovsko skupnostjo končali z grobim ultimatom, priča o tem, da je župan pripravljen voditi dialog samo dokler ta poteka v skladu z njegovimi načrti.

Takšne poteze niso v duhu Ljubljane kot mesta mladih, mesta kulture in mesta strpnega sobivanja, niti v duhu Ljubljane kot evropske prestolnice. Rog je namreč prostor, ki ga ustvarjajo Ljubljančani in Ljubljančanke, iz lastnega veselja in z lastnimi sredstvi.

V Rogu se ne brani partikularnega interesa nekih skvoterjev, ampak možnost svobodnega ustvarjanja – umetnosti, družbe, politike – mimo logike projektnih razpisov. Podreditev razpisom, ki ga je župan donedavno ponujal Rogu v zameno za avtonomijo, bi uničila prav tisto jedro, iz katerega izhaja presežek rogovske ustvarjalnosti. Tako je lahko v Rogu zrastel ta trenutek gotovo najučinkovitejši program za integracijo beguncev v državi, natanko zato, ker deluje onstran rigidnega aparata azilne politike. Isto rigidnost lahko uvidimo tudi pri že desetletja zapuščenih gradbenih jamah, pri privilegijih gradbenega kapitala in pri ekskluzivnosti mestnih planerjev.

Kriterij legitimnosti avtonomne Tovarne Rog sta vsebina in udeleženost. Oboje je Rog izpričal bolj kot kdorkoli v mestu v zadnjem obdobju. Dokaz, da smo meščani pri Rogu udeleženi in ga prepoznavamo kot izraz svoje ustvarjalne moči, je tudi množica, ki mu danes stopa v bran.

Nataša Sukič, svetnica IDS/ZL v svetu MOL
in
lokalni IDS Ljubljana

The post IDS Ljubljana: Izjava za javnost ob nočnem dogajanju v Tovarni Rog appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Mestna oblast se brani z argumentom, da bodo lahko tudi Rogovci kandidirali za prostore v novem centru kulture. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da logika projektnih razpisov bistveno predrugači značaj prostorov, kot je Tovarna Rog, ki je organizirana kot avtonomni prostor, ponovno opozarjamo na problem neinstitucionaliziranosti. Večina skupinosti, delujočih v Tovarni Rog, namreč nima registriranih društev ali drugih pravnih oseb, zato se ne bi mogle prijaviti in bi potemtakem avtomatično ostale brez bivanjske pravice.

 Pričakujemo, da bo župan na koncu našel rešitev v zadovoljstvo vseh vpletenih strani. Ne pozabimo – gre za župana, ki je do sedaj s svojo dosledno držo velikokrat pokazal posluh tako za ranljive družbene skupine, kot tudi za alternativno kulturo. Navsezadnje je vzpostavil dialog in konstruktivno sodelovanje z avtonomno kulturno cono Metelkova mesto. Ne vidimo razloga, zakaj ne bi situacije v Rogu uredili na isti način, kot je mestna oblast to storila v primeru Metelkove. Ta je, v besedah strategije: “živo ustvarjalno središče, ki mu MOL v celoti priznava in spoštuje njegovo programsko avtonomijo.”

V IDS/ZL stojimo Rogovcem ob strani in se zavzemamo za ohranitev obstoječih avtonomnih prostorov. Rog naj ostane prostor inovativnih socialnih projektov ter neodvisne kulturno-umetniške produkcije.

To ne pomeni, da bolj institucionalizirane oblike kulture niso pomembne. Ampak če se jih uvaja na način, ki izrinja lokalno skupnost in aktivno prebivalstvo, potem to ni več smotrna kulturna politika, temveč gentrifikacija.

Nataša Sukič, mestna svetnica ZL v MOL
in
lokalni odbor IDS Ljubljana

The post IDS Ljubljana: Tovarna Rog naj ostane avtonomni prostor appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Mestna občina Ljubljana se podaja v izvedbeno fazo projekta prenove tovarne Rog v “Center Rog”. Konec meseca maja oz. v začetku junija MOL namerava začeti s prvo fazo rušenja 4 objektov in nato postopoma nadaljevati z odstranitvijo vseh prizidkov glavne tovarniške stavbe. V prvi fazi je ogrožen umetniški atelje Samorog, vendar ko je enkrat vzpostavljeno gradbišče, lahko MOL enostavno nadaljuje z rušenjem skate parka, koncertne dvorane, Galerije Kljub Vsemu, Živko Skvotca, Cirkusarne, Modrega kota, Kooperative in Socialnega centra. MOL nima denarja za prenovo kompleksa in se podaja v rušitev zgolj zato, da uveljavi gradbeno dovoljenje, ki jim zapade 14.6.2016. Pozivamo k podpori avtonomne tovarne Rog po lastnih močeh.

Pomagate nam lahko na naslednje načine:

• Širjenje tega poziva po vaših kanalih, mrežah in osebnih kontaktih
• Podpis peticije
• Vaše pismo ali izjava podpore
• Pošiljanje vaših pisem in izjav na MOL
• Udeležba na manifestaciji: Štafeta mladosti za neomejen ROG uporabe
• Organizacija dogodkov in preselitev vaših dejavnosti v tovarno Rog med 26.5. in 14.6.
• Prisotnost na območju ob prihodu delavnih strojev, varovalnih služb in policije
• Vaš predlog

Za vprašanja, predloge in informacije smo dosegljive in dosegljivi na naslovu: skupscina.tovarne.rog@gmail.com
Spremljate nas lahko na FB strani: ​Ohranimo tovarno Rog

Pomembni datumi:

• 18.5. od 12h naprej: ​Delavske brigade Rog​
• 20.5. od 12h naprej: ​Blok party ROG​
• 21.5. ob 17h: ­ Sestanek in posvet za vse zainteresirane javnosti
• 25.5. ob 17h: ­ ​Štafeta mladoti za neomejen ROG uporabe​
• 15.5. ­ – 14.6.: Kritično obdobje, ko se pričakuje prihod bagrov
• 14.6. ­ Potek gradbenega dovoljenja MOL za rušitev

PREDSTAVITEV AVTONOMNE TOVARNE ROG

Tovarna Rog je industrijski kompleks na vzhodnem robu historičnega jedra Ljubljane, ki je po zaustavitvi proizvodnje koles leta 1991 več let zapostavljeno propadal in sameval. Leta 2006 so poslopje zasedle angažirane študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti, kot odgovor na tranzicijsko razlaščanje in plenjenje skupnega družbenega bogastva (privatizacija in de­industrializacija) in izginjanje javnih ter družbenih prostorov (individualizacija in atomizacija družbe). Legitimnost za svoje delovanje črpajo iz potrebe po prostorih za samoniklo umetniško, kulturno in politično dejavnost (avtonomija, neformalnost, alternativna kultura, horizontalno politično organiziranje).

Uporabniki in uporabnice so prostore zavarovale, očistile in uredile v ateljeje, delavnice, galerijske prostore, skate park, koncertno dvorano, prostore za rekreacijo, druženja in različne prireditve ter socialni center. Kljub poskusom zatretja in omejevanja njihovih dejavnosti s strani mestnih oblasti (nepripravljenost na podpis pogodbe o začasni rabi in onemogočanje priklopa na javno elektro omrežje) so uporabniki in uporabnice tovarne Rog s svojo samo­iniciativnostjo, iznajdljivostjo in sodelovanjem v desetih letih ustvarile eno izmed glavnih​ prizorišč urbane kulture​, kritične misli in angažiranega delovanja na nivoju​ mesta, države in širše​.

Danes v tovarni deluje okoli 15 organiziranih kolektivov in približno 15 posameznic in posameznikov v skupno 30 urejenih prostorih. Posamezniki, posameznice in kolektivi delujejo relativno samozadnostno in avtonomno znotraj dogovorov in osnovnih okvirov, ki ga določa skupščina: glavno politično telo, ki deluje na bazi direktne demokracije kjer se posvetuje in odloča o skupnih zadevah Tovarne. Dejavnosti, ki se odvijajo v Rogu lahko umestimo v štiri področja:

• Umetniško in kulturno ustvarjanje ­ likovna, sodobna, multimedijska in performativna umetnost, kiparstvo, graffiti, ulično gledališče, cirkus, glasbeno ustvarjanje, umetnostna teorija, filozofija, politična teorija;
• Športno­rekreativne in gibalne dejavnosti ­ skejtanje, rolanje in BMX­anje, treningi kung fu, tai ci quan, silk dancing, pilates, break dance, nogomet in košarka;
• Aktivizem ­ neformalno politično organiziranje in povezovanje, svetovanje, usposabljanje in izobraževanje ranljivih družbenih skupin, direktne akcije, organizacija shodov, srečanj, posvetov in simpozijev;
• Družabni in glasbeni dogodki: jam sešni, koncerti, klubski dogodki, eksperimentalni glasbeno­performativni dogodki, zabave, druženja, občasni pikniki, bolšji sejmi;
• Obrti in ročna dela ­ gradbena in vzdrževalna dela, popravilo in izdelava elektronske glasbene opreme, izdelava in reciklaža pohištva, permakulturni krožki, šiviljstvo, izmenjave oblek, izdelava peči, skejtboardov ter seveda popravljanje koles.

MOL eno leto po zasedbi, leta 2007 začne s projektom “Second Chance”­ s strani EU sponzoriranim programom za revitalizacijo bivših industrijskih kompleksov. Prvi projekt obsega javno­zasebno partnerstvo za prenovo tovarne v center sodobnih umetnosti, izgradnjo butičnega hotela in nadstandardnih stanovanj. Razmerje med komercialnim in javnim programom je 80:20%. Nekaj časa je bila aktualna ideja, da bi v Rog vmestile tudi 3 umetniške akademije, vendar dekani akademij predlog zavrnejo zaradi nedorečenih razmerij med univerzitetno in ekonomsko sfero, predvsem pa ker svojih študentk in študentov ­ ki v tovarni že ustvarjajo ­ nočejo metati na cesto. Zaradi recesije MOL več let ne najde zasebnega investitorja, zato projekt leta 2014 zmanjša; odstrani zasebne programe in rekonfigurira program v center za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti. Poudarek je na zagotovitvi produkcjskih prostorov za t.i. Kreativne industrije. Skupnost uporabnic in uporabnikov avtonomne tovarne Rog MOL­ov projekt kritizira v naslednjih točkah:

• Finančno zahteven projekt ­ MOL nima lastnih sredstev niti nima zagotovljenega sofinanciranja iz EU skladov. Ni nobenega zagotovila da bo projekt v doglednem času dokončan (še ena gradbena jama v Ljubljani);
• Prostorsko nepotreben ­ V Ljubljani že obstajajo vozlišča kreativnih industrij (Poligon, Kreativna cona šiška, Tiskarna mladinske knjige), ki bi jih lahko MOL finančno in infrastrukturno podprla;
• Poblagovljenje kulturnih in umetniških praks ­ ekonomska instrumentalizacija, komercializacija, začasna in slabo plačana delovna mesta;
• Gentrifikacija mestnega središča ­ pretirana estetizacija prostora, premik fokusa od prebivalk in prebivalcev k obiskovalcem in obiskovalkam (tujim turistkam), nadzor in omejevanje proste rabe javnih prostorov, izrinjanje dejavnosti in populacij ki niso dobičkonosne, itn.
• Nedemokratično voden projekt ­ uporabniki in uporabnice, ki trenutno delujejo v Rogu, niso bile nikoli vključene v oblikovanje koncepta in programa novega Centra Rog ampak so zgolj imele možnost podajanja mnenj. Predlogi in kritike niso bile upoštevane na kar so opozarjali tuji strokovnjaki​;
• Nepriznavanje samoniklih praks ­ Projekt voden izrazito na način od zgoraj navzdol pri čemer so obstoječe dejavnosti nepriznane, ignorirane in kriminalizirane;
• Pravica do mesta ­ prebivalke in prebivalci, uporabnice in uporabniki mesta, ki prispevamo k njegovem življenju imamo pravico in moč, da demokratično soodločamo o mestnih zadevah.

Uporabnice in uporabniki tovarne Rog ne pristajamo več na ustni dogovor o začasni rabi iz naslednjih razlogov:

• Nikoli ni bila podpisana pogodba, ki bi urejala razmerja med uporabnicami/uporabniki in lastnico (MOL), čeprav so uporabniki in uporabnice na neki točki želele to pogodbo, je občina sama onemogočila legalizacijo;
• MOL ni nikoli zares poskrbela za minimalno infrastrukturno in tehnično opremljenost prostorov. Uporabniki in uporabnice smo z lastnimi sredstvi, časom in energijo prostore same zavarovale, uredile in jih po naših močeh vzdrževale;
• Po 10ih letih delovanja v vselej negotovih pogojih in oživitvi območja z vsebinami, ki so v interesu mesta, imamo legitimno pravico do uporabe prostora, ki ga sicer pravno­legalno nimamo v lasti;
• Ker imajo vsebine in način organizacije večji potencial za nadalnji razvoj, kot predviden MOL­ov predlog z rigidno organizacijsko strukturo in tržno naravnanostjo.

Od občine zahtevamo naj odstopi od svojega projekta, ki je obsojen na propad in prepozna potencial že obstoječih vsebin in horizontalen način organizacije. Poskrbi naj za minimalno infrastrukturno opremljenost, fizične pogoje 2 in spoštuje avtonomijo skupnosti uporabnikov in uporabnic. Nadaljno samo­prenovo stavb, odprtje novih prostorov in upravljanje z območjem, smo sposobne izvajati same.

Tovarne Rog ne branimo takšne kot je, ampak se borimo za njen nadalnji avtonomen razvoj!

The post Delimo: poziv k podpori avtonomne Tovarne ROG in obrambi pred rušenjem appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.