V sredo, 15. februarja 2017, je CETA s soglasjem Evropskega parlamenta preskočila še zadnjo oviro na evropski ravni. S tem bo sporazum stopil v začasno uporabo, postopek pa se sedaj seli v nacionalne parlamente, ki so edini, ki lahko še preprečijo dokončno potrditev sporazuma. Ob tem so evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in poslanci Združene levice podali skupno izjavo, v kateri izražajo podporo množičnim protestom državljanov, ki so danes potekali tudi pred Evropskim parlamentom, hkrati pa pozivajo Državni zbor RS k zavrnitvi sporazuma:

»Evropski parlament je danes povsem ignoriral pomisleke, ki jih množično izražajo Evropejci. Gre za izraz upora zoper pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine. Zato danes izražamo vso podporo protestnikom, ki v zadnjih dnevih, tednih in mesecih v množičnih protestih, danes tudi pred Evropskim parlamentom, pogumno branijo evropske vrednote.

Sedaj so na potezi nacionalni parlamenti, tudi slovenski, ki očitno ostajajo zadnje upanje za ohranitev evropskih standardov in evropske demokracije. Državni zbor RS pozivamo, da v postopku ratifikacije pokaže več posluha za državljane, kar danes žal ni zmogel Evropski parlament. S tem bi se slovenski parlament postavil na stran javnega interesa in slovenskih državljanov, Evropi in svetu pa bi poslali močno sporočilo, da ne pristajamo na takšno trgovanje z usodami in prihodnostjo ljudi.«

The post Skupna izjava Združene levice in evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa ob sprejemu sporazuma CETA v Evropskem parlamentu appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

22. septembra 2015 stanje na DUTB ni nič boljše. V novem (porevizijskem) poročilu Računsko sodišče ugotavlja, da DUTB še vedno nima sistemskih okvirjev za svoje delovanje, da ni jasno, kdo ima pristojnost določiti, kateri deli premoženja bank se lahko prenesejo na DUTB, koliko znaša vrednost prenosa, kakšni so kriteriji itn. Prav tako ni jasno, komu naj DUTB poroča o (ne)izpolnitvi svojih ciljev, neurejeno je spremljanje odprodaje premoženja, medtem ko je sistem notranje kontrole pomanjkljiv.

Za nameček pa je vodstvo slabe banke izigralo sklep vlade (sprejet na osnovi popravljalnega ukrepa Računskega sodišča), da si morajo znižati plače. Direktor Torbjorn Mansson bi si jo moral iz 25.000€ na 17.000€ bruto, a je uredil, da lahko še vedno lahko prejema 8.500€ dodatka, poleg tega pa je to “znižanje” uredil samo začasno. Še vedno se “svetovalcem” izplačujejo bajni zneski: v aprilu je bil eni fizični osebi nakazan znesek 71.000€, mesečno pa najbolje plačani svetovalci prejemajo med 22.000 in 23.000€. Več kot očitno je, da vodstvo slabe banke ne deluje v javnem, ampak izključno v svojem lastnem interesu!

Kaj na to pravita slaba banka in Ministrstvo za finance? Na DUTB pravijo, da “so ravnali v skladu s priporočili”, na Ministrstvu pa “očitke Računskega sodišča zavračajo”.

V Združeni levici se seveda s tem nikakor ne moremo strinjati. Zato zahtevamo, da:

1. vodstvo DUTB odstopi, oziroma da vlada kot skupščina zahteva razrešitev vodstva DUTB;
2. Vlada nemudoma zagotovi upoštevanje popravljalnih ukrepov Računskega sodišča;
3. da se tudi za DUTB upošteva določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in se onemogoči kakršnokoli izigravanje plačne politike;
4. Državni zbor dobi pristojnost za podajanje zahtev za razrešitev vodstva DUTB.

Državni zbor bo imel v naslednjem tednu možnost izpolniti vse zahteve Združene levice. V Združeni levici smo sklicali skupno nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko ter Komisije za nadzor javnih financ (ta bo v petek, 09. 10. 2015), na kateri predlagamo sprejetje sklepov, ki bodo omogočili odpravo nepravilnosti v DUTB. V ta namen pripravili pa smo tudi amandmaje krovnega zakona slabe banke (ZUKSB), s katerim želimo dokončno urediti delovanje slabe banke.

V Ljubljani, 30.9.2015

The post Slaba banka: upravljanje neodgovorno, negospodarno in neučinkovito appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Izjava ob problematiki Cinkarne Celje

V zadnjih dneh je bila slovenska javnost “seznanjena” z zadevami, ki v preteklih letih med celjsko javnostjo niso bile posebno varovana skrivnost. Prekomerna onesnaženost celjskega področja s težkimi kovinami ni nobeno presenečenje: informacije iz raziskav Civilne iniciative Celje, ki to potrjujejo, so bile na njihovih spletnih straneh na voljo vsem uporabnikom interneta.

Že dlje časa je torej znano, da cink, antimon, arzen, barij, kadmij, baker, kobalt na degradiranih območjih presegajo dovoljeno količino in lahko pronicajo v podtalnico. Znano je tudi, da Cinkarna Celje zaposluje več kot 1000 ljudi, da jim zagotavlja varne delovne pogoje, dobro prehrano, možnost udejstvovanja v organiziranih športnih in kulturnih dejavnostih, skratka tiste delavske pravice, ki bi po našem mnenju morale biti samoumevne v vseh podjetjih. V primeru privatizacije bo z veliko gotovostjo prišlo do množičnega odpuščanja, delavske pravice se bodo izgubile, okoljska problematika pa bo postala akutnejša. Najverjetneje bo bodoči kupec osrednji interes kazal za okoljsko sporno proizvodnjo titanovega dioksida, ostale programe zapostavil ali ukinil, delavce pa odpustil. Nižanje cene odkupa je eden od glavnih razlogov za aktualno medijsko gonjo, ki jo spremljajo silna prizadevanja, da bi se odgovornost za preteklo onasneževanje prevalila na kakšno konkretno institucijo ali osebo. Pri tem javnost očitno ni dovolj pozorna na dejstvo, da trenutna uprava Cinkarne Celje ne krši okoljske zakonodaje, in da tovarna deluje v okviru zakonskih omejitev onesnaževanja. Odgovornosti za onesnaževanje kot posledice kapitalistične industrijske proizvodnje, ki v primeru Cinkarne Celje poteka že od časov Avstro-ogrske, torej že od časov, ko je bila okoljska osveščenost minimalna, ni mogoče enostavno prevaliti na enega krivca, saj se ta odgovornost razprostira preko različnih geopolitičnih in zgodovinskih dejavnikov ter različnih stopenj razvoja okoljske znanosti in zavesti: do izjemno drage sanacije ni mogoče priti z rokohitrskimi rešitvami, podlaga za vsako kritiko onesnaženja pa mora biti kritika kapitalističnih proizvodnih taktik, ki v tekmi za čim večjo akumulacijo kapitala vedno naletijo na svojo mejo: v primeru Cinkarne je bila meja nazadnje okoljska, zadovoljiv delavski standard, ki ga je potrebno v tem trenutku braniti, pa je bil priborjen skozi dolotrajne razredne boje.

Zato Vlado RS pozivamo, naj nemudoma prekine privatizacijske procese, javnost pa opozarjamo, da je dogajanje v medijih v zadnjih dneh obremenjeno s privatizacijsko politiko: mediji se v vseh letih, od kar je onesnaženost celjskega področja znana, niso odzivali, tokrat pa so podlegli, četudi z dobrimi nameni, privatizacijski taktiki.

Iniciativa za demokratični socializem
Lokalni odbor Celje – v ustanavljanju

Celje, 15. 12. 2014

The post Izjava ob problematiki Cinkarne Celje appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Turingija je tradicionalno precej konzervativno usmerjena dežela vzhodne Nemčije, a tudi zelo polarizirana, kar pomeni, da na eni strani obstaja močna podpora CDU, na drugi strani pa Levici. Stranka Zelenih in Socialdemokrati ne igrajo pomembne vloge. Ta dežela je tudi med revnejšimi, tako je še do letošnjega leta dobivala strukturno pomoč iz evropskih skladov, saj se je uvrščala pod 75% EU povprečja. V Turingiji je tudi močna organizacija ilegalnega neonacističnega gibanja (NSU), še vedno pa odmeva afera, ki je razkrila vpletenost tajne policije v ta omrežja. Če primerjamo volilne rezultate med letoma 2009 in 2014, dobimo takole sliko: CDU je leta 2009 dobila 31,2% (2014: 33.5%); Levica je dobila 27.4% (28.2%); SDP 18.5% (12.4%); Zeleni 7.6% (5.7%); FDP 6.2% (zgolj 2.5%); Svobodni volilci 4% (2%) in neonacistična stranka NDP 4.3% (4%). Očitno je, da sta leta 2014 nekoliko pridobila zgolj CDU in Levica, medtem ko je bila velika novost stranka AfD, Alternativa za Nemčijo, ki se zavzema za bolj nemško Nemčijo, za izstop iz evroobmočja in izolacijo Nemčije ter popolno ukinitev nemške pomoči preostali Evropi in njeni periferiji, in ki ima simpatizerje na desnem krilu CDU in FDP. Stranka je bila ustanovljena leta 2013, na evropskih volitvah je dobila kar nekaj poslanskih sedežev, prav tako je ogromno glasov dobila v Brandenburgu (12%), medtem ko je v Turingiji dobila 10.6% (kar je primerljivo rezultatu SPD). Čeprav se je CDU sprva otepala koalicije z AfD, je ob propadlih pogajanjih s SPD že namigovala na možnost prihodnjega sodelovanja z AfD; podobno je bila Merklova ob mnogih prilikah raje tiho, kot da bi AfD napadla. Če pogledamo izrecno desni in skrajno desni politični pol v Turingiji, dobimo naslednjo volilno sliko: CDU 33.5%, AfD 10.6%, neoliberalni FDP 2.5%, NDP s 4% ter FW (Svobodni volilci) 2%, ki skupaj predstavljajo relativno večino. Ker je pri deželnih volitvah tako kot na zvezni ravni prag za vstop v parlament petodstoten, so v turinškem parlamentu v rahli prednosti stranke levice in levega centra, ki so prvič po dolgih letih začele zbliževati nekatera politična stališča ter ustvarile platformo za sedanjo koalicijo.

Vsekakor lahko to politično dogajanje in povezovanje na levem polu Nemčije pozdravimo, saj predstavlja odklon od deklarirane desne neoliberalne politike kanclerke Merklove na zveznem nivoju, pomeni pa tudi potencialno uveljavitev bolj socialnih politik. Nova levosredniska koalicija, predvsem pa Levica, je pred ogromnim izzivom: kako ob trendu naraščanja podpore desnici (in ekstremni desnici) glede na že nakazano pragmatiko pogajanj s partnerji do naslednjih volitev obrniti trend in se izkazati kot prava alternativa tako predhodnici kot zvezni vladi.

The post Prvi deželni predsednik stranke levica in koalicija levica zeleni-socialni demokrati appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Član IDS in poslanec ZL, Matej Tašner Vatovec, je obiskal delavce in se seznanil z situacijo. Ti sporazumno (skupaj z direktorjem) že od 1. 1. 2012 delajo za minimalno plačo, ker želijo spraviti podjetje ponovno na noge. Podjetje relativno posluje, pred kratkim so prejeli tudi naročila iz tujine, ki jih bodo morali sedaj izvršiti z zasilno popravljenimi in prirejenimi stroji starejše generacije.
Sedaj, ko jim je FURS dan po pravnomočnosti izvršbe prišel trkat na vrata ter jim zaplenil in na dražbi prodal (za 146.000 evrov) stroje, je proizvodnja pod vprašajem. S tem posledično celotno podjetje, predvsem pa zaposleni.
Alukomen trenutno zaposluje približno 30 delavcev, kar je za majhen kraj, kot je Komen, pomembna številka. Gre za večjega zaposlovalca v kraju, njegovo zaprtje pa pomeni potencialno socialno bombo.

S tem se kaže absurd delovanja države in FURSa, ki imata pred očmi zgolj in edino pridobivanje sredstev. Ob tem je seveda ta poteza bila samouničujoča, saj podjetje posledično ne bo več moglo ustvarjati dobička, kar jasno pomeni, da ne bo moglo poplačati dolga do države.

Na fotografiji lahko vidite prazno proizvodno halo, kjer je stala napredna linija strojev.

The post Alukomen IN FURS. Boj Davida proti Goljatu? appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

The post V Sloveniji smo izpolnili kvorum podpisov proti sprejetju korporativnih trgovinskih sporazumov TTIP appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.