Pričujoče besedilo je del prispevka, ki ga je imel Marko Kržan, strokovni sodelavec poslanske skupine ZL, na javni tribuni za o predlogu novega Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se je odvila 3.11. v Obrtniškem domu Koper.

1. Sedanji zakon omogoča delavcem v podjetjih, da se za namene kolektivnega sodelovanja pri upravljanju organizirajo v zboru delavcev, oblikujejo svet delavcev in izvolijo predstavnike v nadzorni svetu in (pogojno) upravi. Zbor delavcev je zbor vseh zaposlenih, ki je pomemben predvsem pri ustanavljanju sveta delavcev v novoustanovljenem podjetju. Svet delavcev je izvršilno-nadzorni organ, ki podaja mnenje in soglasje o nekaterih vprašanjih organizacije dela, posebej ko gre za večje kadrovske odločitve. Predstavniki zaposlenih v upravi in nadzornem svetu pa skupaj z drugimi člani sprejemajo vse poslovne odločitve, vendar je zakon napisan tako, da jih korporativni del uprave načeloma lahko kadar koli preglasuje.

2. Sveti delavcev ali obratni sveti so nastali kot odziv meščanskih vlad na »spontano« ustanavljanje delavskih svetov in na zahteve socialdemokratskih strank (Avstrija, Nemčija). Ponekod so nastali celo brez neposredne pobude delavcev in njihovih organizacij, včasih na pobudo različnih reformatorjev. Sveti delavcev so torej kompromisna formacija za ohranitev razrednega miru, zaradi česar so jih nekateri socialisti in komunisti zavračali.

3. To pa ne pomeni, da sveti delavcev ne morejo odigrati pozitivne vloge danes ali pa, da iz njih ne bi bilo mogoče razviti naprednih organizacij. Prav nasprotno. Socialistična družba bo – toliko vemo iz klasikov in izkušenj realsocializma – temeljila na družbeni lastnini in delavskem upravljanju.

4. Družbena lastnina pomeni, da podjetje ne bo v lasti kolektiva in da bo imel kolektiv v zameno za uporabo sredstev (kapitala) podjetja, do družbe (organizirane v bankah in skladih) tudi določene obveznosti. Moral se bo podrejati načrtnemu gospodarskemu razvoju. Predvsem bo moral družbi nameniti določen del ustvarjenega dohodka. S tem bo dokazoval, da gospodarno uporablja sredstva. Ta del dohodka, ki formalno spominja na profit (presežek deljeno z angažiranim fiksnim in cirkulirajočim kapitalom), bo bazen akumulacije za nadaljnje investicije. Naposled bo tudi eden od kriterijev, kam vlagati v bodoče. To pomeni, da bo kolektiv odločal o tem, kako bo dosegel predpisane cilje poslovanja in kako bo porabil presežke nad planskimi zahtevami. Ne bo pa neposredno odločal o teh ciljih samih. V grobem se bo torej ohranila delitev na odločitve, ki jih sprejme lastnika (skupščina), in odločitve, ki jih sprejme menedžment.  

5. To pomeni, da se avtonomija podjetij ne bo zmanjšala in da kolektivi ne bodo samo nekakšna transmisija planskih odločitev, ampak avtonomni odločevalci. Za to, da bodo lahko uspešno opravili te funkcije, se bodo morali delavski organi ustrezno razvijati. Tukaj navajam samo glavne smeri razvoja:

Danes so delavski organi prostovoljni. Če jih delavci ne ustanovijo, lahko podjetje zakonito posluje brez njih. Naša vizija je sistem, v katerem bo moralo vsako podjetje imeti predpisane delavske organe. Obveznost je tudi spodbuda delavcem, da se angažirajo oziroma recept proti zastraševanju, zaradi katerega danes ni ustanovljenih organov.

Danes delavski organi delujejo vzporedno z drugimi organi upravljanja. Želimo si delavske organe, ki bodo (poleg drugega) prevzeli funkcije, ki jih danes opravlja nadzorni svet. Med drugim bodo imenovali in razrešili poslovodstvo. Danes kolektiv odgovarja poslovodstvu, po novem bo poslovodstvo odgovorno kolektivu, tj. njegovemu nadzornemu svetu (kakor koli se bo že imenoval). V nadzornem svetu bodo imeli delavci večino, zunanji predstavniki bodo zastopalo planske organe oziroma družbene sklade in banke predvsem za to, da bodo spremljali izpolnjevanje ciljev, ne pa, da bi vodili kadrovsko in drugo politiko v podjetju.

Danes je večina delavskih zastopnikov prostovoljcev, ki funkcije opravljajo v  prostem času. Profesionalci so redki. Število mandatov ni omejeno, med drugim zato, da se delavci sploh odločajo za tovrstne funkcije, ki zahtevajo veliko izobraževanja in odpoved siceršnji karieri. Želimo si sistem, kjer bo delovanje v delavskih organih del redne delovne obveznosti, ker bodo tudi organi obvezni sestavni del organizacije. Delavci na teh funkcijah ne bodo plačani bolje kot na siceršnjih delovnih mestih. Njihovi mandati bodo omejeni, tako da nihče ne bo mogel biti predstavnik delavcev (v najširšem smislu), ne da bi bil izmenično tudi sam delavec (v najširšem smislu).

The post Marko Kržan: Vloga upravljanja na poti v socialistično družbo, 3.11.2015 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Objavljamo povzetek govora Luke Mesca na posvetu Združenja svetov delavcev Slovenije. Na posvetu, ki se je odvil v četrtek, 15.10. v Ljubljani, so sodelovali Mato Gostiša (ZSDS), Luka Mesec in Marko Kržan (IDS/ZL) ter Franc Žnidaršič (DSD/ZL).

Zadnjih 30 let so nas kot družbo prepričevali, da obstaja samo en družbeni cilj: neoliberalizem. Nekatere države gredo tja hipoma s šok terapijami, Slovenija pač počasi s t.i. gradualizmom. V tem svetu je beseda reforma – ki je levičarskega izvora; uporabljala so jo protisistemska gibanja, ki so se zavzemala za reformo kapitalizma v nekaj boljšega – dobila popolnoma nov pomen. Ko danes vlade govorijo o “strukturnih reformah”, govorijo vedno in izključno o odpravljanju obstoječih pravic: delavskih, socialnih, okoljskih, potrošniških.

To je politika neoliberalizma, to je razredni boj kapitala. To je politika, ki skuša odpraviti, kar je bilo priborjenega v povojni dobi in nas popeljati nazaj v obdobje, ki ga Thomas Piketty poimenuje kot Belle Epoque: v obdobje na koncu 19. stoletja, ko so bile neenakosti zgodovinsko največje, družbo pa so sestavljali ultra bogati kapitalistični magnati na eni strani in brezpraven proletariat na drugi. Zato je skrajni čas, da se nehamo umikati. Da organiziramo samoobrambo in besedi reforma vrnemo njen izvorni pomen.

Naša družba se ne reformira, ampak deformira!

V ZL smo v sodelovanju z napredno civilno družbo za to jesen pripravili tri take ukrepe. S sindikati redefinicijo minimalne plače. Na pobudo ZSDS in DSD pripravljamo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga bomo pospremili še z Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku.

Prvi prinaša izločitev dodatkov iz osnove minimalne plače, ta naj postane absolutni minimum, pod katerega delodajalec delavca ne more potisniti. Drugi odpravlja pomanjkljivosti trenutne ureditve delavskega soupravljanja in predstavlja korak na poti k ekonomski demokraciji. Tretji pa bo podjetja obvezal k obvezni delitvi dobička z zaposlenimi, vkolikor se bodo lastniki odločali za delitev dobička. S tem se bo a) več dobička zadrževalo v podjetjih za investicije in b) namesto luksuzne potrošnje lastnikov, bomo dobili pravičnejšo delitev proizvedene vrednosti.

To so majhni koraki. A pomembni. Čas je, da zavržemo neoliberalne reforme na smetišče zgodovine in si izborimo 21. stoletje, ki bo dokončalo razsvetljenski projekt: človeštvo naj vzame usodo v svoje roke. Če uspemo vzeti usodo v roke v podjetjih, v katerih delamo, bo to velik korak naprej.

Za ekonomsko demokracijo, za demokratični socializem!

The post Luka Mesec: Ekonomska demokracija zdaj! 15.10.2015 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.