z razočaranjem ugotavljamo, da na programu dvodnevnega obiska vlade v savinjski regiji, ki poteka 9. in 10. maja 2017, ni predvidenih dogodkov oz. srečanj na temo sanacije industrijskih bremen v celjski kotlini, med ukrepi za izboljšanje življenja v savinjski regiji pa problematiki namenjate marginalno mesto.

Ob tej priložnosti vas želimo opozoriti, da se ni kljub dolgoletnim prizadevanjem in pozivom prizadetih občanov, številnih nevladnih organizacij na čelu s Civilnimi iniciativami Celja, lokalnih skupnosti, Varuha človekovih pravic, poslancev Državnega zbora in drugih, na ravni izvršne oblasti premaknilo nič. S strani Vlade RS in Ministrstva za okolje in prostor ni bil pripravljen ali sprejet niti eden konkreten in sistematičen ukrep za sanacijo katastrofalnega stanja onesnaženosti tal zaradi posledic preteklih industrijskih dejavnosti na Celjskem, nasprotno, z novim predlogom Uredbe o stanju tal celo znižujete mejo, po kateri bi določena prst veljala za prekomerno onesnaženo.

Ker je onesnaženost zemlje s težkimi kovinami in drugimi strupenimi snovmi zelo obsežna, spopadanja z njo iz več razlogov ni primerno v celoti prelagati ne na lokalno skupnost, ne na še delujočega glavnega onesnaževalca, ampak je potrebno poiskati zakonodajno rešitev, ki bo vsakemu izmed deležnikov dodelila primerno vlogo, v prihodnjih proračunih pa za to predvideti primerna sredstva.

Vsako vlado, ki tako pomembno in za Slovenijo sramotno problematiko ignorira, lahko štejemo za neuspešno. Zato vas ponovno pozivamo k dialogu s stroko in prizadetimi občani ter k hitremu in učinkovitemu ukrepanju.

S spoštovanjem,
Matija Kovač,
mestni svetnik ZL v občinskem svetu MOC
v imenu lokalnega odbora IDS Celje

V vednost:

• medijem
• Mestni občini Celje, županu, mestnemu svetu in upravi
• Državnemu zboru, Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor
• Civilnim iniciativam Celja

The post IDS Celje: Javni poziv k ureditvi zakonodaje za sanacijo celjske kotline appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vabljeni, da se nam na tem zelo pomembnem dogodku pridružite. Poleg simbolne vloge prireditve je to tudi priložnost za druženje.

Pohodniki se bomo zbrali ob 8:30 uri na točki KT-8: Livada – Gostilna Livada (Hladnikova ul. 15) in se bomo skupaj odpravili na pohod v smeri proti Viču (KT1) in nato do KT-2: Šiška – Okrepčevalnica Kačji pastir (prej Pri cvičku) ob koseškem bajerju. Kdor pa bi želel pa lahko od tu naprej po Poti ob žici dalje.

Vse dodatne informacije o pohodu in teku so dostopne na tem naslovu.

Se vidimo,
lokalni odbor IDS Ljubljana
ljubljana@demokraticni-socializem.si ​

Zemljevid trase

The post Vabljeni na Pohod ob žici, 6.5.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

The post IDS Obalno-kraška: Posthumno priznanje Fabianiju v Komnu predstavlja onečaščenje upornega primorskega duha appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Ko se gost ali turist pripelje v Brežice, najprej naleti na po mnenju marsikoga pregrešno drago urejena krožišča. Na svetniško vprašanja nekaj sej nazaj smo dobili odgovor, da smo za dve krožišči (Pohanca, Dvorce) plačali skoraj 20.000 eur. Za prvi vtis smo torej, čeprav verjetno na čisto preveč potraten način, poskrbeli.

Drugi vtis je precej slabši. Kar se tiče oglaševanja na vertikalnih površinah, so Brežice kot sračje gnezdo. Vse skupaj je kaotično. Videli boste panoje raznih oblik, velikosti, barv in tehničnih izvedb. Na eni nogi, na dveh nogah, z in brez diagonalnih podpor, takšne na kolesih in celo enega na kolesih, dvignjenih nekaj metrov v zrak. Razen tega je seveda precej panojev na zgradbah, kar še dodatno prispeva k ”pestrosti ponudbe”. Občasno se pojavi še kak na travnik ob cesti postavljen avtomobil z oglasnim sporočilom, kot je bil tisti med Borštom in Krško vasjo, ki ga na srečo ni več. Pa potiskane cerade na ograjah in še kaj. Najhujše stanje je na odseku od rondoja na križišču Dobovske in Ceste svobode (TMS Sečen) do krožišča pri TUŠ-u. Panojev za jumbo plakate je ogromno: 73 panojev na dobrih dveh km ceste!

Prebral sem Odlok o oglaševanju v Občini Brežice iz leta 2009. Odlok najbrž ni slab, bi verjetno potreboval kake popravke, a se ga itak ne držimo. Na hitro nekaj kršitev:

7. člen pravi, da panojev ”ni dovoljeno postavljati na lokacije, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine”. Dva panoja med pošto in vodovodnim stolpom zagotovo kršita to določbo, saj sta postavljena v neposredni bližini vodovodnega stolpa, najbolj znanega elementa mestne vedute in simbola občine.
.
8. člen pravi, da …”(panoji) morajo biti oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema cestnima odcepoma)”, … ”morajo biti postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno poravnani”. Če prideš od Čateža do semaforja pri blagovnici in pogledaš proti ETRŠ, vidiš 7 panojev. Niti dva nista horizontalno poravnana. Razen tega si teh 7 panojev ne po velikosti ne po obliki ne po konstrukciji ni preveč v sorodu.

Ob krožišču pri Hoferju podobna situacija. Pet panojev, vsak je malo drugačen.

Prav tako 8. člen pravi, da ”morajo (panoji) biti postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih ambientov ali območij. Pri krožišču pri Tušu je neposredno ob krožišču 12 velikih panojev, pa še trije mali, v vidnem polju pa jih je vsaj še 5 nekoliko bolj oddaljenih. Verjetno to ustreza definiciji ”sporočilne zasičenosti”.

28. člen pravi, da … ”neoddane površine morajo biti estetsko urejene”. Kar ne precej mestih na pol strgani plakati visijo s panojev. Glej na primer zgornjo fotografijo.
2. odstavek 6. člena odloka pravi, da je pristojni organ za izvajanje tega odloka Oddelek za gospodarske javne službe. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka pa je Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.
Dajem torej pobudo, da omenjena organa čimprej pripravita načrt izvajanja Odloka o oglaševanju z opredeljenimi roki in da o ukrepih poročata občinskim svetu. V kolikor pa menita, da je Odlok pomanjkljiv oziroma ne omogoča izvajanja, pa naj podata predlog za spremembe oziroma dopolnitve odloka.

Aljoša Rovan,
občinski svetnik IDS v Brežicah

The post IDS Brežice: Naše mesto je sračje gnezdo jumbo panojev appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Posredujemo svetniško vprašanje, ki ga je Aljoša Rovan, predstavnik IDS v občini Brežice, zastavil na 17. seji občinskega sveta, dne 27. 03. 2017.

Konec leta 2015 je župan sklical izredno sejo občinskega sveta o dogajanjih v zvezi z begunci. Seja je bila 2.11.2015 v Dobovi.

Med drugim se je pojavilo vprašanje, kako je s povračilom izpada dohodkov, ki so jo zaradi različnih dejavnikov utrpela naša podjetja. Šlo je po eni strani za potencialne težave v turizmu, po drugi pa fizično preprečen dostop strankam do na primer dobovskih vulkanizerjev, do veterinarske bolnice v Brežicah itd.

Darko But z Uprave RS za zaščito in reševanje je na izredni seji obljubil, da bo škoda povrnjena, in to v celoti, ne da bi morala občina prej aktivirati svoje rezerve, kar se da razbrati iz posnetka seje. Kmalu po seji so bila podjetja pozvana k oceni škode, kar so tudi storila in podatke posredovala na občino. Potem je vse skupaj nekam potihnilo. O tematiki sem nekajkrat sprožil razpravo na sejah odbora za gospodarstvo. Predsednik odbora, hkrati ”gospodarski” podžupan, nam je poročal o tem, da je država pomagala turizmu v obliki sofinanciranja marketinških dejavnosti, kar je bilo tudi realizirano. Do pomoči ostalim pa še ni prišlo.

Podžupan je nekajkrat obljubil, da nam bo posredoval korespondenco med občino in državo, a obljube mu nikakor ni uspelo izpolniti. Na zadnji seji odbora za gospodarstvo smo prejeli stališče, da ”občinska uprava pošlje dopis na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem zahteva jasen odgovor, ali bo izplačana kakšna odškodnina gospodarskim subjektom, ki so v preteklem letu na prej omenjeno ministrstvo oddali oceno škode zaradi migrantske  krize.”

Pred časom pa smo prejeli odgovor MGRT na dopis pomočnika vodje oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj. Odgovor pravi, da država za povračilo nima zakonske osnove, pri čemer se sklicujejo na dva zakona v zvezi z naravnimi nesrečami in podobnim.

Razočaran sem nad vlado. Pravi, da nimajo zakonske osnove, saj ne obstaja ustrezen zakon. Pri tem pa so državni organi tisti, ki so (najbrž brez ustrezne zakonske podlage) preprečevali dostop do gospodarskih subjektov. Razen tega je vlada tista, ki bi lahko oziroma morala parlamentu predlagati, da sprejme interventni zakon. Pa tega niso storili, ampak raje postavljajo žico in sprejemajo po vsej verjetnosti neustaven Zakon o tujcih.

Po drugi strani pa sem razočaran tudi nad občino. V tistih časih je bil župan skoraj vsak dan pred kameram in modroval o beguncih in bremenih, ki jih nosi naša občina ter o ogroženosti naših ljudi (ki realno nikoli ni obstajala) ter s tem dvigal paniko in potenciral nevarnost izpada dohodkov v turizmu, sklical je izredno sejo itd. Skratka, izkoristil je priložnost za nabiranje političnih točk. Ko pa je bilo treba opraviti neko resno delo stran od oči medijev, pa tega ne počnejo ne župan, ne podžupan, ne direktorica občinske uprave, ne vodja oddelka, ampak pomočnik vodje oddelka. On je glede na moje izkušnje v redu človek in sposoben javni uslužbenec, je pa kljub temu nekdo, ki je na petem klinu hierarhične lestvice. Morda nas tudi zato vlada ne jemlje resno. Skratka, pričakoval sem več truda občinske uprave in boljše rezultate na tem področju.

Glede na to, da z državno pomočjo očitno ne bo nič, bo verjetno treba sporočiti gospodarskim subjektom: Obrazce za prijavo gospodarske škode ste izpolnjevali brez veze, hvala za vaš trud. Druga možnost pa je, da poskusimo poiskati kako rešitev v okviru občinskih financ. Zato postavljam šopek svetniških vprašanj na to temo:

1. Kolikšen izpad dohodkov so prijavili naši gospodarski subjekti? Prosim za tabelico po podjetjih.

2. Ali obstaja kaka podlaga za popolno ali delno povračilo škode iz proračuna občine Brežice

3. Če taka podlaga ne obstaja, ali je možno, da občinski svet s sprejetjem ustreznega odloka ustvari tako podlago?

 Aljoša Rovan,
občinski svetnik

The post IDS Brežice: Kdo bo povrnil škodo zaradi povzročene panike? appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Župan mestne občine Koper Boris Popovič izkorišča najbolj nemočne za obračun z njemu nenaklonjenim vodstvom krajevne skupnosti Škofije.  To je nesprejemljivo tako zaradi beguncev, kot zaradi prebivalcev krajevne skupnosti.

V drugi polovici marca pridejo na Škofije begunci, v bivšem hostlu v središču kraja se ureja integracijska hiša, kjer naj bi začasni dom dobilo do 50 ljudi. V osnovni šoli se pripravljajo na sprejem begunskih otrok, pri čemer jim bo nedvomno pomagala koprska osnovna šola z dolgoletnimi izkušnjami s programom, ki uspešno uvaja otroke priseljencev v novo okolje. Sicer morata država in občina v zvezi s tem marsikaj pojasniti, od tega, koliko je dogovorjena najemnina za dve leti med državo in ljubljanskim odvetnikom, lastnikom hostla, do tega, zakaj domačini o tem niso bili seznanjeni s strani MOK, čeprav je le-to Ministrstvo za notranje zadeve obvestilo že novembra lani in letošnjega februarja. Ni jasno niti, zakaj ta lokacija, oddaljena od Kopra, kjer je življenje in iskanje priložnosti za delo vsaj nekoliko enostavneje, niti zakaj vse ljudi dobesedno natrpati v stanovanja, za silo preurejena iz sob. Niti, zakaj vse begunce na isto lokacijo, ko pa izkušnje iz Italije kažejo, da sta pri razpršeni namestitvi naklonjenost domačinov in prilagajanje prišlekov veliko uspešnejša. 18 eur mesečne žepnine na osebo je smešno nizek znesek, ki ne more pokriti stroškov prevoza z javnim potniškim prometom in drugih malenkosti, ki bi nedvomno pripomogle k hitrejši integraciji, kot so npr. obisk gledališča, razstave, mestne plaže, glede na to, da se bliža poletje, ali pa le klepet z domačini v kavarni ob mestni promenadi ali v vrvežu tržnice. Krajevna skupnost in občina sicer z begunci ne bosta imela stroškov, integracijske programe zagotavlja država, a so resnici na ljubo precej površni, nestrokovni in nedomiselni.

Odsotnost predhodnega informiranja je privedla do razburjenja, do izpadov nestrpnosti in tudi sovražnega govora. Svetniki Združena levica so v OS MOK že takoj po prvem prihodu beguncev na mejo med Slovenijo in Hrvaško zastavili vprašanje, kako se bo MOK odzvala na morebitne potrebe po nastanitvah. Odgovor? Da se to ne bo zgodilo.
Krajanom Škofij niso nevarni begunci, ki so sami veliko bolj prestrašeni zaradi vseh nečloveških travm, ki so jih doživeli v grozotah vojne in tudi na poti in ki se zavedajo, da vsaj v začetku niso nikjer najbolje sprejeti. Krajanom je veliko bolj nevarna mestna oblast, ki je z zamolčanjem dopisov namenoma povzročila ogorčenje in nasprotovanje nekaterih Škofijotov. Popovič je le še enkrat dokazal, da zelo dobro obvladuje veščino “deli in vladaj” pri čemer je tokrat dosegel novo dno: izkoriščanje najbolj nemočnih za obračun z njemu nenaklonjenim vodstvom krajevne skupnosti Škofije in ustvarjanje napetosti je ekstremno sprevrženo početje. Če občina in država nista zmogli dialoga z lokalno skupnostjo, ima zdaj ta priložnost, da izkaže odprtost in človečnost do ljudi, ki prihajajo k nam z drobcem upanja na življenje brez strahu v pričakovanju naslednje eksplozije, naslednje bombe, naslednje smrti. Škofije so v Istri, ki nikoli ni bila le od enega naroda, ampak prostor medkulturne in medetnične solidarnosti in strpnosti. Naj nekaj “lopat asfalta” – kot je nekdo pokomentiral Popovičevo obljubo na nedavnem zboru krajanov za krpanje luknjastih cest na Škofijah – ne bo vrednih več od življenj 50 ljudi, naj se žica na meji ne pretvori tudi v žico okrog srca.

The post IDS Obalno-kraška: Obračunavanje s KS Škofije na škodo beguncev appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Predstavniška demokracija temelji na prenosu odločevalske moči na voljne predstavnike ljudstva. Na štiri ali pet let se odpravimo na volitve, obkrožimo najboljšega, običajno najmanj slabega, kandidata in nato upamo na najbolje. Predstavniška demokracija je zato svojevrsten paradoks, razglaša se za vladavino ljudstva, a ne more vladati drugače kot preko svojih predstavnikov. Kjer nas predstavljajo, tam nas ni, sicer bi se lahko sami, zato, še enkrat, lahko zgolj upamo na najboljše. Vendar ni prav nobene nujnosti, da bi takšno stanje veljalo v nedogled. Četudi se ideal popolne demokracije, v kateri bo ljudstvo res lahko vladalo neposredno in v skladu z interesi vseh, zdi še vedno zelo oddaljen, to še ne pomeni, da ne obstajajo konkretni koraki kako se mu približati.

Takšen korak v pravo smer je nedvomno institut participativnega proračuna, ki je po svetu vse prej kot neznanka in ga uspešno prakticirajo tako na lokalnih, pokrajinskih kot državnih ravneh. Ker je v kapitalizmu prav v denarju in financah na splošno osrediščena največja družbena moč, nikakor ni nepomembno kdo in predvsem na kakšen način, s to močjo razpolaga. Interesi kapitala ter njegovi neposredni in posredni pritiski na politične odločevalce, običajno dosežejo, da se iz javnih proračunov, v katere vplačujemo vsi, pogosto napaja peščica izredno dobro plačanih, preplačanih, zasebnikov. To je praviloma žalostna slika, ki se skriva za geslom javno-zasebnih partnerstev.

Z nami bodo o participatornem proračunu spregovorili:

• Matic Primc (Iniciativa mestni zbor),
• Jaka Fabjan (Goriška.si),
• Nataša Sukič, mestna svetnica IDS/ZL.

Razpravo bo povezoval Anej Korsika, ki se v lokalnem odboru IDS Ljubljana ukvarja s tematiko participatornega proračuna.

V razpravi si želimo odpreti različneoblike participatornega proračuna in možnosti uresničitve. Zato bomo veseli čimveč vaših vprašanj, mnenj in izkušenj.
Vljudno vabljeni!

The post Odloča naj skupnost! 7.2.2017, Ljubljana appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V poslovnem načrtu javnega podjetja LPT med glavnimi in načrtovanimi cilji in nalogami družbe v letošnjem letu, pod prvo točko preberemo: »sodelovanje z MOL (Službo za razvojne projekte in investicije) pri izdelavi končne projektne dokumentacije za GH Tržnica«. S predlaganim ciljem se ne strinjam, saj, kot je zapisano v nadaljevanju, glavni cilj ne sledi zmožnostim predvidenega poslovanja družbe.

Načrtujejo, da bodo letos poslovali z dobičkom v višini 75.000 eur; ocenjujejo, da bo prihodkov od prodaje storitev v višini 15,6 mio, največji delež pričakujejo iz naslova urejanja in čiščenja javnih parkirnih površin (parkiranja), kar 49%. Če pogledamo podrobneje predračunske izkaze bo ta dejavnost (poleg vzdrževanja občinski cest), prinesla tudi veliko izgubo (odhodki iz poslovanja so višji od prihodkov za 119.000 eur).

Kot sem že večkrat poudarila, v koaliciji Združene levice, ne podpiramo izgradnje garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu. Prizadevati se moramo za večjo uporabo javnega transporta in zdravih oblik mobilnosti, kolesarjenja in peš hoje ter doseči čim manjšo uporabo osebnih vozil v mestu. Z naraščanjem prometa se povečujejo emisije toplogrednih in strupenih plinov, koncentracije prašnih delcev PM10 so letos že prevečkrat presegle dovoljene mejne vrednosti. Po drugi strani pa se zmanjšuje število uporabnikov javnega prevoza. Sredstva vlagajmo v kakovostnejši in fleksibilnejši javni potniški promet, v prihodnosti morda celo brezplačen javni promet. V svetniški pobudi sem zato predlagala brezplačno uporabo javnega prometa v času povečanih koncentracij prašnih delcev.

Onesnaženost zraka v Ljubljani s trdnimi delci PM10 je alarmantna. Uredba o kakovosti zunanjega zraka predpisuje, da dnevna mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi ne sme biti presežena več kot 35-krat v kolesarskem letu. Dnevna mejna vrednost znaša 50 µg/m3 (50 mikrogramov na kubični meter). Samo v letošnjem januarju je bila do danes ta mejna vrednost presežena že 25 krat. 

Torej zakaj vabiti promet v center mestnega središča in na podlagi kakšnih ekonomskih izračunov ste mnenja, da mesto potrebuje novo garažno hišo? Garažna hiša Kongresni trg in Kozolec bosta imeli skupaj z 2. fazo Kozolca (predvidenih še 249 PM) kar 1.217 PM. Nova velika parkirišča in garažne hiše je pričakovati, po obljubah sodeč, tudi v projektu Potniški center Emonika. Po podatkih družbe, ki jih imamo pred seboj, je v letu 2016 beležen delež parkiranja v garažnih hišah le v višini 5,17%. Največji, kar 78.7% je delež parkiranja na območju časovno omejenega prometa, na modrih conah opremljenih s parkomati, kar je cenovno dostopnejše. Manjši obseg parkiranj v parkirnih hišah je tudi v primerjavi z letom 2015 in sicer izraženo v financah za 5,6%, in manjši v primerjavi z letom 2014 za 3.6%. 

Ko smo sprejemali prometno politiko smo sledili temeljnemu cilju trajnostne mobilnosti: mobilnosti ljudi in ne vozil. S financiranjem garažne hiše v središču mesta ne sledite lastnim ukrepom prometne politike MOL.

Gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico je neprimerna še iz drugih razlogov: projekt gradnje bi z izkopavanjem zemljišča ob samih temeljih ogrozil dragoceno nepremično kulturno dediščino, ki se nahaja v neposredni bližini tržnice. Prav tako se na lokaciji nahaja tudi z arheološkimi ostalinami izredno bogato območje. Možnost ohranitve in prezentacije arheoloških ostankov, recimo v obliki srednjeveškega muzeja na lokaciji izkopanin, bi umestitev parkirnih mest onemogočila, saj projekt gradnje posega ravno v varovane ostaline na južnem delu Vodnikovega trga. Najbolj pa je gradnja garažne hiše problematična z urbanističnega vidika,​ ​saj​ ​bi​ ​vplivala​ ​na​ ​bivanjske​ ​razmere​ ​v​ ​mestu. Nova garažna hiša bi še povečala promet tam, kjer se gosti že zdaj – tako Resljeva kot Poljanska cesta in tunel so že zdaj, premajhni, da bi lahko skozi tekoče potekal promet.

Začetka gradnje ni realno pričakovati. Okoljevarstveno soglasje MOP ARSO bo težko pridobiti. Primer: prekoračitev mejne vrednosti hrupa v času gradnje – Plečnikov stadion. Arheološka izkopavanja bodo na podlagi novih kulturnovarstvenih pogojev ZVKDS dolga in zahtevna. Odvisna tudi od najdb, arheoloških ostankih nekdanjega samostana pred tržnico. Izdelati je potrebno poročilo o stanju sosednjih obstoječih objektov (statične raziskave okoliških zaščitenih stavb?). Kje je še pridobitev gradbenega dovoljenja in postopki JN za izbiro izvajalca?

Iz navedenih utemeljenih razlogov predlagam opustitev tega 34 milionov vrednega projekta iz poslovnega načrta.

The post Nataša Sukič – Proti garažni hiši pod tržnico, 31.1.2017 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Mestnemu svetu MOL bomo namreč predlagali, da določi, da je linijski prevoz potnikov za potnike v celoti brezplačen ob dnevih, ko napoved Agencije Republike Slovenije za okolje predvideva visoko ali zelo visoko (>75 µg/m3) 24-urno povprečno koncentracijo delcev PM10 za območje mesta Ljubljane. Po mnenju Nataše Sukič takšen predlog relativno enostavno izvedljiv, pušča pa bistveno drugačno sporočilo od trenutne občinske politike gradnje dodatnih parkirnih hiš v središču mesta.

Nataša Sukič je uvodoma priznala, da je politika mestne oblasti že zdaj v marsikaterem pogledu okoljsko ozaveščena. Meni pa, da smo lahko zato toliko bolj kritični do tistih politik, ki spodkopavajo rezultate, ki bi jih lahko dosegli. Izpostavila je dvoje področij.

Prvo je gradnja garažnih hiš v središču mesta, ki se jim bo – ob že drugo leto zapored upadajočem trendu uporabe obstoječih kapacitet – v kratkem pridružilo še 249 parkirnih mest na lokaciji Kozolec 2. Medtem pa mestna oblast že načrtuje in tudi že vlaga občinska sredstva v naslednji veliki projekt, gradnjo garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico, ki bo občinski proračun po trenutnih ocenah obremenila kar za 34 milijonov EUR. Kljub dejstvu, da so že sedaj trenutno obstoječe parkirne hiše v središču mesta precej nezasedene, in kljub dejstvu, da gre za kulturno-zgodovinsko in okoljevarstveno izjemno občutljivo lokacijo, zaradi česar bo ustrezna dovoljenja po mnenju svetnice težko pridobiti.

Drugo področje je Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL, kjer med prioritetnimi možnostmi niso navedene toplotne črpalke in solarni sistemi. S tem je občanom onemogočeno pridobivanje subvencij in kreditov za okoljsko racionalnejše in gospodarnejše načine ogrevanja. Z vključitvijo možnosti subvencioniranja ekoloških virov ogrevanja in hlajenja bi naredili pomemben korak k sanaciji drugega velikega vira nadpovprečnih koncentracij prašnih delcev – kurišč v posamičnih gospodinjstvih.

Poleg te dvojice ukrepov se je mestna svetnica zavzela za to, da bi Mestna občina Ljubljana pozvala Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, naj sprejmeta ustrezne podzakonske predpise za preusmeritev tovornega prometa s severne obvoznice. Le-ta je namreč preobremenjena, saj do dnevno prevozi preko 60.000 vozil, od tega okoli 3.500 tovornjakov, zasičenost prometnih pasov pa je ocenjena na kar 86%.

Ob koncu je mestna svetnica napovedala vrsto simbolnih intervencij in izdelavo projektne naloge s strani Iniciative za demokratični socializem, članice koalicije Združena levica, ki bo vključevala celovitejši seznam predlogov, med njimi vrsta pozitivnih praks iz tujine.

The post IDS Ljubljana: Z javnim prometom proti onesnaženosti zraka appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Tovarištvo, sodelovanje, soodločanje, samoorganizacija, prostovoljstvo, solidarnost, strpnost, nehierarhičnost, neprofitnost in neavtoritarnost tvorijo temelj neodvisnega političnega delovanja UP INDE, ki naslavlja vsiljeni status quo oblasti, nekritično podrejajoče se prevladujočemu sistemu. Le-ta zapoveduje agresivno prilagajanje ter ustvarja svet napetosti, tesnobe in paranoje, ki producira vsebine z namenom razkroja družbenih vezi. Vsak odklon od komercialne dobičkonosnosti zato predstavlja tveganje za spremembo družbene zavesti, ki se ne bo več podrejala absolutnemu nadzoru in represiji nad kritično mislijo. Ta se najlažje izrazi v neodvisnih prostorih, zato je obstoj avtonomnih skupnosti nujen tudi za razvoj celotne družbe: neobremenjeno delovanje omogoča nenehno preizpraševanje prevladujočih družbenih vzorcev, ki se tako posodabljajo in dopolnjujejo. Lokalni odbor IDS Obalno-kraška zato izrekamo polno podporo kolektivu UP INDE, ki se je medtem že odzval na poziv DUTB.

Koper že dolgo ni več kraj, ki bi vsaj skušal nuditi prostor najrazličnejšim družbenim skupinam in ki bi si želel družbenega napredka. Kot premnogi drugi centri, polira zunanjo podobo, pri čemer zanemarjeni, zapuščeni in vandalizmu podvrženi objekti kot groteskne pošasti opozarjajo na neodgovornost lastnikov, kot po pravilu javnih institucij ali gospodarskih družb. Cene nepremičnin ponovno rastejo in vabijo premožnejše, revnejši so prisiljeni k umiku, gentrifikacija pa ne prizanaša niti alternativni sceni. Mesta, kjer prevladuje kapital, dopuščajo zgolj nekritično izbiro navidezno različnih življenjskih stilov v new-age urbanem okolju, prihranjeno seveda le za finančno preskrbljene.

Tako so na dan zadnjih lokalnih volitev, 5. oktobra 2014, mladi koprski alternativci vstopili v deset let propadajoče in nezavarovane prostore nekdanje tovarne INDE v Kopru. Del z najstabilnejšo konstrukcijo so očistili najrazličnejšega materiala, smeti in odrabljenih igel, ga sanirali in zaščitili. Štiri mesece kasneje, 5. februarja 2015, so z javnim delovanjem prevzeli tudi odgovornost do širše okolice, še vedno in neprestano pa potekajo vzdrževalna, restavratorska in konzervatorska dela. Paradoksalno je ravno UP INDE poskrbel, da je Koper pristal tudi na zemljevidu alternativne in progresivne mladinske scene ter mesto postavil ob bok večjim evropskim mestom s prizorišči, nastalimi na zapuščenih območjih nekdanje industrijske dejavnosti (ljubljanska stara mestna elektrarna in tovarna Rog, bivša elektrarna Bankside Power Station v Londonu, bivša tovarna tobaka Van Nelle v Rotterdamu, območje nekdanjih premogovnikov v nemškem Essnu, industrijsko območje v Duisburgu).

Nedavno je lastnica celotnega objekta in zemljišča postala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je podpornike v petek, 13. 1. 2017, seznanila, da morajo do 30. 1. 2017 zapustiti prostore in odnesti stvari, ker gre za življenjsko nevarno območje. V začetku decembra 2016 je namreč organizacija Alpe Adria Green na različne pristojne naslove poslala prijavo glede nevarnega azbesta na tem območju: abestne plošče se krušijo, azbestni prah veter zanaša tudi kilometre daleč, okoliški zaposleni in prebivalci pa tvegajo razvoj azbestoze. RTV SLO je pripravila reportažo in v INDE-ju tudi intervijuvala nekaj podpornikov platforme, ki so pozdravili to nenadno skrb za zdravje, obenem pa zagotovili, da na območju avtonomne cone (cca. 500 m2) azbesta ni oziroma je odstranjen, zato ne vidijo razloga za vstop v prostor in da pričakujejo, da bodo o začetku čiščenja obveščeni. Očitno je sanacija območja dobrodošel eleganten izgovor za to, da se prežene skupnost, ki v UP INDE ustvarja vsebine neprecenljive vrednosti.

The post IDS Obalno-kraška: UP INDE, za oblast nezaželjeni, za družbeni razvoj nujni appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.