Kongres bo potekal v soboto, 24. junija 2017 v Centru kulture Španski borci. Program se začne ob 10h, registracija bo odprta od 9h dalje.

Potek kongresa
09.00-10.00  prihod udeležencev in registracija
10:00 -12:15 osrednji del kongresa
10:20-10.30 uvodni nagovor
10.30-10.45 predstavitev programa
10.45-11.00 predstavitev statuta

11.15 razprava

12.00 glasovanje
12:30-14:00 volitve

14:00- 15.30 zaključni del kongresa
razglasitev rezultatov in zaključni nagovor

The post Združitveni kongres stranke Levica – »Socializem za 21. stoletje« appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Miha Kordiš: “Velika večina samozaposlenih si statusa ni izbrala sama, ampak so jih v to prisilili delodajalci! V Sloveniji imamo še vedno 7 % manj zaposlenih kot pred krizo, število sp-jev pa se je povečalo za 30 %. Ti ljudje niso nobeni obrtniki, kaj šele podjetniki, to so prekarni delavci, ki jih delodajalci silijo v espeizacijo. Država pa to mirno gleda!”

V Združeni levici smo 14. marca ministrstvo za zdravje pozvali, da naj samozaposlenim zagotovi bolniško nadomestilo od četrtega dne bolniške odsotnosti. Kot je znano, začne ZZZS delavcem izplačevati nadomestilo šele z 31. dnem odsotnosti. Prvih trideset dni zaposlenim nadomestilo izplačuje delodajalec. Ker pa samozaposleni nimajo delodajalca, nimajo pravice do bolniške.

Pobudo Združene levice so podprli tudi sindikati, ki zastopajo samozaposlene in prekarne delavce. Zato so v okviru javne razprave o Zakonu o zdravstvenem varstvu vladi predlagali, da bi Zavod izplačeval bolniško nadomestilo že pred 30. dnem odsotnosti.

Ministrstvo je našo pobudo zavrnilo z dvema izgovoroma. Po eni strani trdi, da bolniška za samozaposlene ni potrebna, ker si jo lahko izplačujejo sami. Po drugi strani pa pravi, da je treba bolniško samozaposlenih za prvih 30 dni reševati v Zakonu o delovnih razmerjih. – Oba izgovora kažeta na to, da ministrstvo ne razume problema prekarnih delavcev in da ne misli storiti nič, da bi ga rešila!

Argument, da naj se bolniška za prvih 30 dni uredi v ZDR, ne pije vode! – Samozaposleni nimajo delodajalca. Edina javna ustanova, ki zbira sredstva za bolniške, pa je ZZZS! Obveznosti zavoda so predpisane v Zakonu o zdravstvenem varstvu. In ker se prvič po 24 letih sprejema nov zakon, je treba bolniške samozaposlenih urediti v tem zakonu!

Trditve ministrstva, da so samozaposleni svoji lastni delodajalci in da so si sami izbrali svoj status, kažejo, da ministrstvo za zdravje živi v nekem drugem svetu! – Samozaposleni, ki ne zaposlujejo drugih oseb, nimajo nikogar, da bi jih nadomeščal. Zato delajo, tudi če so bolni. Če pa dejansko obležijo, izgubijo dohodke, tako da si seveda ne morejo izplačati bolniškega nadomestila!

Problem je resen, saj prekarnost ni samo socialni problem, je tudi zdravstveni problem. To, da ljudje delajo, tudi ko so bolni, škoduje njihovem zdravju. Namesto, da se na ministrstvu za zdravje sprenevedajo, da se jih to ne tiče, bi morali ta problem obravnavati prednostno! S tem problemom se namreč ne srečujejo samo formalno samozaposleni (samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni novinarji in kulturni delavci), ampak tudi lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, nekateri kmetje in celo rejniki, skratka vsi, ki delo opravljajo samostojno

Ker je vlada znova pokazala veliko mero ignorance in ne želi priznati bolniško nadomestilo tudi vsem drugim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami, ne glede na njihov pravni status, bomo v Združeni levici ukrepali sami in vložili ustrezen zakon, ki bo ščitil  pravice vseh delavcev.

Miha Kordiš: “V Združeni levici se ne bomo predali. Delavske pravice morajo varovati vse delavce ne glede na njihov pravni status. Če bo zakon kdaj prišel v parlament, bomo vložili ustrezne amandmaje, če pa ne bo, bomo spremenili veljavni zakon!” 

The post ZL: Za Vlado bolniška za samozaposlene ni potrebna – za nas je appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Poslanska skupina Združena levica se mudi na celodnevnem obisku v Beli krajini. Obiska so se udeležili vodja poslanske skupine Luka Mesec, poslanka Violeta Tomič ter poslanec dr. Franc Trček. Na številnih srečanjih so bili v ospredju pogovori o obujanju gospodarstva in razvojni perspektivi regije, odpiranju novih delovnih mest in zaposlovanju mladih, urejanju položaja romske skupnosti in tretji razvojni osi. Obisk Bele Krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki civilne družbe in vabljenimi spregovorili o nujnosti dviga minimalne plače in razvojnih perspektivah za Belo krajino.

Poslanska skupina Združena levica je delovni obisk v Beli krajini začela v Črnomlju, kjer se je srečala s črnomeljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, županom Metlike Darkom Zevnikom in županjo Semiča Polono Kambič. V pogovoru so se poslanci najprej seznanili s ključnimi razvojnimi težavami, s katerimi se srečujejo v Beli krajini – z obujanjem gospodarstva in podjetništva, prepočasnim gospodarskim razvojem regije ter problemom visoke in trajne brezposelnosti. Bela krajina je namreč ena od razvojno najbolj zapostavljenih slovenskih regij.

Posledica tega je izseljevanje in hitro staranje prebivalstva Bele krajine, ki je v zadnjih 150 letih izgubila več kot petino prebivalcev. V izjavi za medije je poslanec Združene levice dr. Franc Trček povedal:

“Moja rojstna Bela krajina spada med, žal za večino politikov, pozabljene regije. Te regije se velikokrat smatrajo za periferne, vendar jih v Združeni levici ne razumemo kot take. Potrebno je preko razvoja javnih infrastruktur, javnega šolstva in zdravstva ter podpornih mehanizmov za razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva, v Beli krajini zlasti turizma in ekološkega kmetovanja, ustvariti pogoje za uveljavljanje idej in pobud mojih vitalnih belokranjic in belokranjcev. Zato pa ne potrebujemo le novih obrazov v politiki, temveč tudi drugačne politike s posluhom za lokalni in regionalni razvoj Slovenije, kar Združena levica dokazuje s svojim delovanjem.“

Medtem je vodja poslanske skupine Luka Mesec izpostavil, da je treba poskrbeti za “izkoristek razvojnih potencialov Bele krajine, kjer mora država poskrbeti za potrebno infrastrukturo, govorim seveda o izgradnji 110 kV daljnovoda Kočevje – Črnomelj in izboljšanju cestne povezave.  Hkrati mora nacionalna politika pomagati Beli krajini, da se postavi na turistični zemljevid Slovenije ter podpreti razvoj lokalnega gospodarstva.”

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju infrastrukturne  podhranjenosti regije. Poleg stagnacije in celo propadanja železniške infrastrukture ter preslabe energetske infrastrukture, glavni problem predstavlja cestno prometna odrezanost Bele krajine zardi Gorjancev in Kočevskega roga. Čeprav je bil že leta 2011 sprejet Program Pokolpje, vlada Mira Cerarja zaveze iz programa skoraj v popolnosti ignorira, med drugim tudi najpomembnejši ukrep, izgradnjo 3. razvojne osi. Minister Gašperšič je obljubljal, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi stekla že jeseni 2016, a se ni zgodilo nič. Ministrstvo za infrastrukturo se zdaj otepa vsakršne odgovornosti in razlaga, da je DARS skupaj s projektom prevzel tudi vse obveznosti, vključno z roki gradnje.

Violeta Tomič je v izjavi za medije opozorila:

“Bela krajina se nahaja v prometni in razvojni izolaciji. Razvojni zaostanek belokranjskih občin se lahko zmanjša le z obnovo stare in razvojem nove prometne infrastrukture, kot to predvideva tretja razvojna os. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi  stekla jeseni 2016, vlada do danes ni storila nič. Namesto boljše povezave in predora pod Gorjanci je Bela krajina od vlade dobila le rezilno žico in panelno ograjo, zaradi katere zdaj trpi turistična dejavnost ob Kolpi.”

Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili o urejanju položaja romske skupnosti, ki se v Beli krajini, tako kot na Dolenjskem, srečujejo s slabimi bivanjskimi razmerami, težavami z urejanjem bivališč, socialno izključenostjo in zelo nizko stopnjo zaposlenosti. Kot najbolj pereč problem župani izpostavljajo težave z ureditvijo statusa romskih naselj. V občinah si namreč želijo, da bi Romi, ki v večini primerov živijo na občinskih zemljiščih, nepremičnine odkupili in objekte legalizirali.

Poslanka Violeta Tomič je županom predstavila rešitve, ki smo jih pripravili v Združeni levici v novel Zakona o Romih. Ob tem je tudi povedala:

“Predlagamo konkretne rešitve, ki bodo izboljšale položaj romske skupnosti in sobivanje: država naj nameni občinam, v katerih živi romska skupnost, višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljena namensko za urejanje prostorske in infrastrukturne problematike; uvede naj se moratorij na nepremičnine in zemljišča, na katerih prebiva romska skupnost; člane romskega Sveta naj volijo Romi na neposrednih volitvah.”

V drugem delu obiska bodo poslanci Združene levice obiskali Razvojno informacijski center Bela krajina in se informirali o socialni in gospodarski situaciji v Beli krajini, turistični dejavnosti in  potencialih ter razvojnem partnerstvu Pokolpja. Nato bodo poslanci obiskali društvo Lanko v Semiču in se seznanili s postopki pridelave, predelave in uporabe industrijske konoplje. Sledil bo obisk Mladinskega centra in skupaj z ribiško družino iz Metlike ogled žičnate ograje na Kolpi, ki še dodatno izolira Belo krajino in povzroča gospodarske, ekološke in socialne posledice.

Celodnevni obisk Bele krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki iz vrst civilne družbe in lokalne skupnosti (predstavniki Zveze borcev, Združenja za etično financiranje, sindikatov, ZIK Črnomelj, dr. Dušan Plut) spregovorili o razvojnih perspektivah regije. Sodelujoči bodo opredelili ključne razvojne težave in predstavili ukrepe, s katerimi se lahko obudi gospodarski razvoj in zagotovi potrebni infrastrukturni primankljaj, zmanjšata revščina in brezposlenost, izboljša dostopnost socialne pomoči ter zagotovi bolj kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo za vse.

The post Združena levica na obisku v Beli krajini appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Foto: Delo

Danes je na zahtevo Združene levice potekala seja Komisije za nadzor javnih financ. Sklic seje smo zahtevali zato, da bi preprečili vstop tujega kapitala v projekt drugega tira. Na ta način vlada namreč tuji državi za 45 let prepušča vpliv na strateško infrastrukturo in po nepotrebnem draži investicijo, ki jo bodo v zadnji instanci plačala naša državna podjetja – DARS, Slovenske železnice in Luka Koper. Koalicija in desna opozicija sta glasovali za zaprtje seje, vendar odgovorov na to, kaj so obljubili Madžarski in zakaj vztrajajo pri udeležbi tujega kapitala nismo dobili.

Vlada se zateka k politiki izvršenih dejstev, ki je privedla do katastrofe s TEŠ-6

Kot je znano, je vlada z več kot enoletno zamudo končno vložila zakon o izgradnji drugega tira, ki bo obravnavan po nujnem postopku. Za javno razpravo je bilo na razpolago pet dni, koalicija pa je na Brdu pri Kranju predlog potrdila, še preden se je iztekel rok za oddajo pripomb. Zakon je bil vložen v državni zbor manj kot 12 ur po koncu javne razprave! Postopek obravnave zakona je torej pod vsako kritiko, na kar je opozorila tudi KPK.

Morda je sprejem zakona res potreben pred prijavo na razpis 14. julija, čeprav se je vlada 6. februarja – ko še ni imela niti osnutka – brez problema prijavila na razpis za 2. tir (IPE). Toda vlada je sklep o pripravi zakona sprejela že 7. januarja 2015 in ministrstvu naložila rok 31. marec 2016! Že to odlašanje bi moralo zadostovati za razreštev ministra.

Kaj je vlada obljubila Madžarski?

To je ključno vprašanje, zaradi katerega smo se v Združeni levici odločili za sklic seje. Vse, kar vemo je, da je Madžarska na zadnjem sestanku medvladne skupine 12. septembra poleg drugih vezanih poslov zahtevala tudi delež v Luki Koper. Minister Gašperšič pravi, da Luka Koper ni naprodaj, a tega ni dokazal z nobenim dokumentom. Zato smo od vlade zahtevali uradni dokument ali izjavo, iz katere izhaja, da Madžarska ne zahteva več deleža v Luki Koper.

Teh zagotovil nismo dobili. Poslanci koalicije in desne opozicije tudi niso podprli sklepa, ki nalaga vladi, da jih seznani z madžarskimi zahtevami. Zato še vedno ni znano, kaj so obljubili Madžarski. Jasno pa je nekaj: če bo državni zbor sprejel vladni zakon o drugem tiru in če bomo dobili odobrena evropska sredstva, bo Madžarska od Slovenije lahko zahtevala praktično kar koli. Koalicija bo v državnem zboru ratificirala meddržavni sporazum z izgovorom, da bomo v nasprotnem primeru izgubili evropska sredstva.

Zakaj bi slovenski državljani subvencionirali tuje podjetje?

Že od vsega začetka je jasno, da drugi tir ni rentabilen sam na sebi, ampak le za celotno gospodarstvo. Ker drugi tir ni avtocesta, katere stroški se pokrijejo iz cestnin, je bilo od začetka jasno, da bo treba njegovo obratovanje subvencionirati z javnimi sredstvi.

Vlada se je že januarja 2015 odločila, da bo drugi tir gradila z udeležbo tujega kapitala. Razlog za to naj bi bili fiskalni predpisi EU. Odločila se je, da bo raje subvencionirala madžarsko državno podjetje 2TDK in mu zagotavljala donos, ki bo vsaj dvakrat višji od obresti na državne obveznice, kot pa da bi kršila »zaveze do EU«.

S predlogom vladnega zakona pa je odpadel tudi ta izgovor za vključitev tujega kapitala. Vlada v obrazložitvi priznava, da se bo dolg 2TDK kljub sodelovanju Madžarske všteval v javni dolg Slovenije. Pritegnitev tujega državnega kapitala torej ne rešuje problema javnega dolga, bi pa podražila investicijo za slovenske državljane, našo državo pa postavila v nevarno odvisnost od avtokratske sosede.

Dr. Matej T. Vatovec: “Minister je ob interpelaciji obljubljal, da bodo kot ‘zasebni partner’ v projektu sodelovale Slovenske železnice in Luka Koper. Isto so zatrjevali poslanci SD-ja, ki so ga podprli. Zdaj bodo to obljubo požrli: Luka Koper in SŽ bosta sier sodelovali, a ne kot partnerja, ampak kot plačnika subvencij madžarskemu podjetju 2TDK.”

Koalicija in desna opozicija za kolaboracijo z Madžarsko

Dr. Franc Trček: “V Združeni levici smo zahtevali, da vlada komisiji predloži alternativni načrt, po katerem bi Slovenija investicijo izvedla sama. Vlada je po vsej verjetnosti pripravila plan B za primer, če bi državni zbor zavrnil sporazum z Madžarsko. Če ga ni, ga mora pripraviti nemudoma.”

Toda poslanci koalicije in desne opozicije niso podprli niti sklepa, da vlada s planom B seznani pristojno komisijo. Ravnajo tako, kot so ravnali v primeru TEŠ-6: namesto, da bi prisluhnili opozorilom, se bodo spet »pustili zavesti«. Čez nekaj let bodo na kaki preiskovalni komisiji razlagali, da »niso mogli vedeti vsega«. Kot vedno pa bodo tudi v tem primeru zapitek plačali državljani.

Luka Mesec: “Madžarska v zameno za investicijo zahteva 4,5% donos na kapital, torej gre za neke vrste posojilo, ki ga bomo drago odplačevali. Ob tem pa naj bi jim še odstopili do 49% lastniškega deleža nad drugim tirom ter z njimi sklepali vezane posle. Slovenija se trenutno zadolžuje po 2% obrestnih merah. Od vlade zato zahtevamo odgovor, zakaj tira enostavno ne izgradimo sami.”

The post ZL: Drugi tir da, novi TEŠ-6 ne! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Dr. Franc Trček: ”Slovenija že dolgo časa ni več socialna država, kar potrjujejo številne deložacije, kot tudi dejstvo, da se vlada Mira Cerarja in vlade pred njo niso nikoli zares ukvarjale s problematiko revščine in socialne izključenosti. Zato od vlade zahtevamo, da izvede ukrepe, ki bodo socialno ogrožene ščitili pred deložacijami, ter oblikuje strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti.”

V SLOVENIJI SKORAJ VSAK TRETJI DAN NOVA DELOŽACIJA

Vedno več je primerov, ko se socialno ogroženi posamezniki in družine, ki ne zmorejo več plačevati položnic, najemnine ali obrokov za stanovanjski kredit, znajdejo v postopku deložacije. Na naraščajočo problematiko brezdomnosti in socialne izključenosti, zaradi prisilnih izselitev in nesposobnosti države, da poskrbi za ljudi, opozarja tudi Varuh človekovih pravic.

Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se na letni ravni število tovrstnih deložacij giblje med 80 in 140. V povprečju torej v Sloveniji do deložacije pride skoraj vsak tretji dan. A Vlada RS in pristojna ministrstva zakonske rešitve, ki bi zagotovile, da do prisilnih izselitev sploh ne bi prihajalo, do danes pravzaprav niso niti iskala. Država se s pomoči potrebnimi osebami in družinami ukvarja šele po tem, ko so že bile prisilno izseljene.

ZARADI NEKAJ 100€ DOLGA SE LAHKO PRODA NEPREMIČNINA, V KATERI ŽIVIŠ

Največja pomanjkljivost naše zakonodaje se kaže v odsotnosti varovalk v primerih deložacij, do katerih prihaja zaradi prodaj nepremičnin, v katerih dolžnik in njihove družine bivajo. Že zaradi nekaj 100€ dolga lahko pride do prodaje nepremičnine, v kateri socialno ogorženi živijo. V teh primerih so prepogosto ogrožene ali pa popolnoma spregledane in povožene temeljne pravice dolžnika in družine, kot so dostojanstvo, zdravje ali osnovna ekonomska in socialna eksistenca.

Trenutna zakonodaja upošteva predvsem interese upnikov, medtem ko ustreznih varovalk, ki bi zaščitile socialno ogrožene posameznike in družine pred deložacijami, sploh ni ali pa so neustrezne in pomanjkljive.

Številne države poznajo več vrst varovalk, ki ščitijo socialno ogroženega dolžnika. V Združeni levici ne vidimo nobenega razloga, da ne bi socialno ogroženih pred deložacijami zaščitila tudi Slovenija. Med možne in v tujini že uveljavljene varovalke spodijo: meja, pod katero sodna prodaja ni možna (Velika Britanija), omejitev izvršbe (Nemčija), daljši odlog izvršbe (Francija, Hrvaška), podrejenost izvršbe na nepremičnine (Finska, Madžarska, Poljska).

V veljavni zakonodaji bi bilo nujno potrebno zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti – da se za izvršilno sredstvo najprej predlagajo vse druge zakonske možnosti ter da se deložacija in prodaja nepremičnine ne dovoli v primerih, ko bi se ogrozile temeljne pravice dolžnikov in njihovih družin oziroma v primerih, ko so razlog za deložacijo in prodajo nepremičnine nesorazmerno nizki dolgovi.

BOLJŠO ZAŠČITO POTREBUJEJO TUDI NAJEMNIKI

Stopnja tveganja revščine je pri osebah, ki živijo v najemnih stanovanjih zelo visoka. Veljavna zakonodaja tudi najemnikov stanovanj, ki niso sposobni plačati najemnine zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, ne varuje ustrezno, saj ne preprečuje deložacij in ljudem ne pomaga prebroditi hudih stisk, v katerih se znajdejo.

Čeprav stanovanjski zakon določa nekatere varovalke, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne, so se le te v praksi izkazale za nezadostne in pomanjkljive. Še slabše je za najemnike drugih stanovanj, kjer niti najbolj osnovne varovalke, ki bi ščitile najemnike pred deložacijami, niso določene.

ZL VLADI PREDLAGA NAJBOLJŠE EVROPSKE REŠITVE

Podatki o naraščajočih socialnih stiskah, o vedno večjem številu revnih zaposlenih, o naraščajočem številu deložacij, o pomanjkanju neprofitnih stanovanj, o vedno bolj ostrih pogojih za upravičenost do socialnih transferjev idr., jasno kažejo, da Slovenija nima nobene vizije ne strategije, kako revščino in socialno izključenost izkoreniniti. Zato smo v Združeni levici podlagi najboljših evropskih rešitev pripravili nabor ukrepov, ki jih v obliki priporočil nalagamo vladi v izvajanje:

• Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe zakonodaje, ki ureja postopek izvršbe in zavarovanja ter postopek davčne izvršbe, ki bodo ustrezno zaščitili socialno ogrožene dolžnike v primerih, ko je kot sredstvo izvršbe predlagana prodaja nepremičnine, v kateri dolžnik biva. Zakonodajne spremembe naj preprečijo izvršbo v primerih, ko bi deložacija ogrozila osnovno materialno in socialno eksistenco dolžnika in njegove družine. Spremembe naj zagotovijo tudi ustrezne varovalke, ki bodo prodajo nepremičnine določile kot zadnje možno sredstvo izvršbe in ki izvršbe na nepremičnino ne bodo dopuščale v primerih, ko gre za nesorazmerno nizke dolgove. Socialno ogroženim dolžnikom naj se v takšnih primerih zagotovi brezplačna pravna pomoč, v postopek pa naj se vključijo tudi pristojni centri za socialno delo;
• Vlad RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in druge potrebne pravne podlage, s katerimi bo zagotovljena ustrezna zaščita socialno ogroženih najemnikov stanovanj, ki jim zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, katerega posledica je nezmožnost plačevanja najemnine in stanovanjskih stroškov, grozi deložacija. Zakonodajne spremembe naj zagotovijo ustrezne varovalke, ki bodo preprečile deložacije v primerih, ko bi bila zaradi tega ogrožena osnovna materialna in socialna eksistenca dolžnika in njegove družine ter naj na zakonski ravni zagotovijo posebno obliko subvencij, ki bodo za čas utemeljene nezmožnosti plačevanja najemnine, preprečevale deložacije in zagotavljale enako obravnavo vseh socialno ogroženih najemnikov.
• Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi strategijo za odpravo revščine ter socialne izključenosti, ki naj vključuje konkretne rešitve in časovnico njihove izvedbe.

The post ZL: Zaščitimo socialno ogrožene, ki jim grozi deložacija appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Matej T. Vatovec: “V času, ko so apetiti kapitala po vodi in njeni privatizaciji vse večji je obveznost zaščite pravice vseh prebivalcev do vode vprašanje, ki presega meje posamezne države. Tega se je potrebno zavedati in Vlada bi morala pravico do vode za vse ljudi začeti zagovarjati na evropski ravni.“

Guillaume Durivaux: “Cenimo kako Slovenija kaže pot pri tem ključnem vprašanju. Kako predstavljate progresivno luč za pobudo Right2Water. Menimo, da vam mora slediti tudi ostala Evropa.”

Potrebno je ukrepati na ravni EU

Iniciativa Right2Water je na evropski ravni zbrala več kot milijon osemsto tisoč podpisov za peticijo, ki zahteva pravico do pitne vode in ustavitev privatizacije oskrbe z vodo. Na podlagi te peticije se je začel tudi proces  spremembe Ustave v Sloveniji. Danes razlogov za sprejetje zakonodaje na ravni EU, ki bi zagotovila pravico do pitne vode vsem prebivalcem v EU, ni nič manj kot leta 2013, ko se je vse začelo.

Glavni razlog je seveda vse večje izčrpavanje virov pitne vode in pritiske po njihovi nadaljnji privatizaciji. Poleg neposrednih pritiskov multinacionalnih korporacij je v zadnjem času problematično predvsem sklepanje prostotrgovinskih sporazumov Ceta, Tisa, TTIP, katerih vsebina se določa v strogi tajnosti. Ti sporazumi, pisani za potrebe transnacionalnega kapitala, predstavljajo verjetno največjo grožnjo nediskriminatornemu dostopu ljudi do pitne vode v prihodnosti.

Prav tako smo priča vse hujšim učinkom podnebnih sprememb v obliki izrednih vremenskih razmer in vse večje dezertifikacije, kar predstavlja dodaten argument za čim prejšnje sprejetje zakonodaje, ki bi poleg zaščite in zagotavljanja pitne vode prebivalcem, omogočila tudi lokalnim skupnostim, da same neprofitno upravljajo z vodnimi viri.

Čeprav smo pravice do vode zapisali v Ustavo, potrebnih sprememb zakonodaje še ni

V Združeni levic smo bili pobudniki vpisa pravice do pitne vode v Ustavo. Z vpisom smo določili, da je država dolžna prebivalcem neposredno in neprofitno preko samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljati pitno vodo. Na ta način je določeno, da je voda javno dobro v upravljanju države, ki služili prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

Kljub temu, da so od sprejetja spremembe ustave minili že štirje meseci, do sedaj resorna ministrstva še vedno niso posredovala predlogov sprememb zakonskih in podzakonskih aktov v javno obravnavo.

Poleg tega v Združeni levici opozarjamo, da se v Sloveniji oskrba s pitno vodo (lahko) opravlja preko koncesij podeljenih zasebnim podjetjem. Ti z oskrbo z vodo kujejo dobičke, med tem ko novi 70.a člen Ustave RS eksplicitno določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Vlada RS naj podpre pobudo ZL na EU ravni

Ker trend privatizacije vodnih virov in omejevanja dostopa do pitne vode presega meje nacionalnih držav, v Združeni levici in evropski civilni iniciativi Right2Water menimo, da je treba pravico do pitne vode in njeno izvajanje v obliki zagotavljanja javne in neprofitne oskrbe prebivalstva z vodo, prenesti tudi na mednarodno raven.

Zato na Svetovni dan voda Vladi RS predlagamo, naj:

• (1) v roku šestih mesecev pripravi in v Državni zbor posreduje predloge spremembe zakonodaje, ki bo omogočila dosledno izvajanje novega 70.a člena Ustave Republike Slovenije;

• (2) se na ravni Evropske unije aktivno zavzame za zakonodajo, ki bi vse države članice zavezala k zagotavljanju pravice do pitne vode vsem prebivalcem EU;

• (3) se na ravni Evropske unije aktivno zavzame za to, da morajo države članice oskrbo s pitno vodo opravljati same, ali preko lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno;

• (4) se na ravni Evropske unije zavzame za zakonodajo, ki bo izkoriščanje virov pitne vode za namen oskrbe prebivalstva obravnavala prednostno pred njenim izkoriščanjem za komercialne namene.

The post ZL & Right2Water: Pravica do vode za vse! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

 Ajdovščina

Poslanci in poslanka Združene levice so delovni obisk začeli v prostorih občine Ajdovščina, kjer so se srečali z županom Tadejem Beočaninom. Na srečanju so se poslanci seznanili s problematiko financiranja in razvojnimi načrti občine. V nadaljevanju sestanka je župan poslancem predstavil občinske ukrepe, ki spodbujajo javno šolanje in zaposlovanje mladih. Spregovorili so tudi o stanovanjski problematiki in projektih participatornega proračuna “moja pobuda”, katere bo občina financirala iz občinskih proračunov v letošnjem letu in letu 2018.

V izjavi za medije je poslanec ZL dr. Matej T. Vatovec povedal: 

»Lokalna samouprava je pomemben vidik družbenega življenja. Zaradi tega se v Združeni levici zavzemamo za uvedbo participatornega proračuna. Gre za institut, ki omogoča neposredno sodelovanje občanov pri razvoju občine. Sodelovanje pri upravljanju projektov v občinah je prvi korak k večji demokratizaciji upravljanja s skupnimi zadevami, ki mora postati načelo v celotni družbi.”

Obisk Združene levice se je nadaljeval na Univerzitetnem središču v Ajdovščini in v Gorici, kjer so se z rektorjrm Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilom Zavrtanikom, pogovarjali o pomembnosti razvoja UNG znotraj lokalnega in nacionalnega konteksta.

Kobarid

Po obisku Mlekarne Planika, kjer so se seznanili z zadružnim upravljanjem podjetja, je sledilo srečanja z župani in podžupani Zgornjega Posočja. Poslanka Violeta Tomič in poslanec Miha Kordiš sta se v prostorih občine Kobarid srečala z županom Kobarida Robertom Kavčičem, požupanom Bovca Davorjem Gašperčičem in podžupanjo Tolmina Martino Kenda. V eno urnem pogovoru so se dotaknili ključnih razvojnih težav, s katerimi se srečujejo v Zgornjem Posočju: na eni strani pridobivanja in porabe evropskih kohezijskih sredstev in na drugi strani razvoja turizma in turstične ponudbe (Bovec, Soča, Kanin). Strinjali so se, da je potrebno pristopiti k reševanju številnih infrastrukturnih problemov, med drugim načrtovane nove prometme strategije (obvoznica) ter o sanaciji električnega omrežja v Posočju, kjer lahko padec električne napetosti v petih največjih podjetjih (Mahle Letrika, TTK Srpenica) povzroči za dobrega pol milijona evrov škode. Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili tudi o problematiki odseljevanja mladih, ki je zaradi neenakomernega regionalnega razvoja na tem območju še bolj intenzvina.

V izjavi za medije je poslanka Violeta Tomič povedala, da je:

»Javni zavod Sončni Kanin, ki ga je ustanovila občina, je primer dobre prakse. Sanacija kaninskega smučišča v režiji občine in z državno pomočjo je dokaz, da lahko občina sanira situacijo, ki je privatni lastniki oziroma potencialni investitorji niso mogli.«

Nova Gorica

V Novi Gorici je sledilo srečanje poslancev Združene levice in gibanja Goriška.si. Srečanja in pogovora z gostitelji, Luko Manojlovičem in Klemnom Miklavčičem, sta se udeležila vodja poslanske skupine Luka Mesec in poslanec dr. Matej T. Vatovec. Prijateljsko srečanje s sorodno organizacijo je potekalo v pogovoru o možnosti sodelovanja in iskanja skupnih rešitev za razvoj Gorice in širše Goriške regije. Osrednji del pogovora je bil namenjen težavam financiranja Univereze v Gorici ter problemom implementacije in možnostim participatornega proračuna, katerega predlagatelj je Goriška.si. Poslanska skupina je gostiteljem predstavila pobudo za dvig minimalne plače, s katero želimo v Združeni levici ljudem zagotoviti dostojno življenje: predlagan dvig minimalne plače pomeni dvig nad raven golega preživetja, upošteva trenutne makroekonomske razmere in minimalno plačo dejansko postavlja za instrument, ki omogoča dostojno življenje delavkam in delavcem.

Po srečanju z Goriška.si je vodja poslanske skupine Luka Mesec v izjavi za medije povedal:

»Slovenija ni revna država in ni opravičil za uborno minimalno plačo, ki znaša trenutno znaša samo 614 evrov. Največ ljudi na minimalnih plačah je prav v panogah, kjer so dobiči največji. Trgovine so lani recimo beležile 521 milijonov dobičkov, vse prodajalke, čistilci, skladiščiniki pa so na minimalcih. Skrajni čas je, da minimalno plačo dvignemo na človeka dostojno raven in končamo to izkoriščanje.«

V drugem delu obiska se bodo poslanci Združene levice na delovnem sestanku srečali  z vodjo Kulturne stične točke Kristino Markovo, direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc in predstavnikoma Foruma Gorizia-Gorica (IT) Andreo Bellaviteom in Andreo Piccom. Pogovor bo potekal o kulturni produkciji in spodbujanju medkulturnega dialoga med Slovenijo in Italijo.

Dr. Matej T. Vatovec:

»V časih, ko postajata razdvajanje in deljenje vse bolj pogosta, je sodelovanje med italijansko in slovensko Gorico lep zgled. Zavedati se moramo, da živimo v mešanih prostorih, kjer so stoletja ljudje različnih kultur prebivali v sožitju. Razdvajanja prihajajo od zunaj, spodbuja a jih strah in različni politični interesi. Isto je danes. Živimo v družbi ljudi, zato je naš cilj uveljavljanje načela enakosti, svobode in bratstva. V nasprotnem primeru bomo spet priča žalostnim dnem za Evropo.«

Po obisku Dijaškega doma v Novi Gorici, kjer so nastanjeni in se uspešno integrirajo dijaki iz vojnih območij, in srečanja z ravnateljem Draganom Kojićem, sledi srečanje z Zvezo borcev, območnim odborom Nova Gorica, ter srečanje z odvetnico Ano Jug, ki bo poslancem pojasnila težave s pridobitvijo statusa Pro bono ambulante, ki bi omogočal normalno financiranje in odpravljanje dobrodelne dejavnosti.

Dr. Matej T. Vatovec:

»Žalostno je, da država ne uresničuje svojih dolžnosti iz 2. člena ustave. Zaradi nedelujoče socialne države nastajajo pro bono ambulante, kakršna je tudi ta v Novi Gorici. Za marsikoga pomeni njihova dejavnost edini možni dostop do zdravstvenih storitev. Zato je nesprejemljivo, da država noče podeliti statusa ambulanti in pomagati pri njenem delovanju. Ministrstvo bi moralo v vsakem primeru urediti njihov status, financiranje in personalno pokritost.«

Celodnevni obisk širše Goriške regije bodo poslanci Združene levice zaključili s sodelovanjem na javni tribuni v prostorih Mestne občine, kjer bodo spregovorili o dvigu minimalne plače in temah, ki so pomembne za razvoj  Nove Gorice in širše Goriške regije. Poslanci bodo predstavili argumente za dvig in redifinicijo minimalne plače in odgovorili na ključna razvojna vprašanja.

Luka Mesec:

»Minimalno plačo je treba povečati tudi iz razvojnih razlogov. Če bomo pristajali na to, da smo poceni delovna sila, nas bo kapital tudi tako obravnaval. In obratno: z dvigom plač bomo podjetja silili v to, da dobiček ustvarjajo z inovacijami in večjo produktivnostjo, ne pa z golim izkoriščanjem.«

The post Poslanska skupina ZL na obisku po goriški regiji appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Miha Kordiš: “Doktorski študij že dolgo ne ustreza načelom vsem enako dostopnega kvalitetnega javnega izobraževanja. Visoke šolnine in manko državnega financiranja so vrata študija zaprle za vse, ki si zaradi svojega socialnega položaja tega ne morejo privoščiti.“

Lani jeseni se je po triletni vrzeli, ki je mnogim onemogočila nadaljevanje študija, končno vrnilo sofinanciranje doktorskega študija. Vendar je lanskoletni razpis za študente prinesel ogromno negativnih učinkov in težav – povzročil je nepravične stroške in številnim kandidatom zaradi birokratskih ovir onemogočil izobraževanje na tretji stopnji, na drugi strani pa pospešil rast šolnin.

Kdo si lahko privošči 5500 evrov za 1. letnik študija?

Za kar 7 od 21 doktorskih študijskih programov bo Univerza v Ljubljani po trenutnih podatkih v letu 2017/18 za prvi letnik študija zaračunala 5500 EUR. Kar pomeni, da najvišji znesek sofinanciranja iz lanskega leta, ki je znašal 4000 EUR, ne pokrije niti osnovne šolnine.

Šolnine so v zadnjih 10 letih zaradi potez oblasti strmo rasle. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je šolnina v šolskem letu 2007/08 znašala 1.961,28 EUR, v šolskem letu 2010/11 je šolnina za prvi letnik znašala že 4.190,00 EUR, v letu 2016/17 pa 4.750,00. Za naslednje leto je napovedana šolnina 5.500,00 EUR za prvi letnik, ter 4.725,00 in 4.500,00 za drugi in tretji. Šolnine so se Ekonomski fakulteti torej v 10 letih več kot podvojile. Zato je ponovno potrebno uvesti normirane šolnine, ki sofinanciranje pogojujejo z najvišjim zneskom šolnine.

Najboljši študenti morajo imeti možnost brezplačnega študija

Lani novembra sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu je končno zagotovila zakonsko podlago za proračunsko financiranje izvajanja doktorskega študija na javnih univerzah. Ta možnost ne sme ostati le na papirju, kajti le v celoti brezplačen študij za najboljše študente in ne nepredvidljive sheme sofinanciranja lahko zagotovijo, da bo študij enako dostopen vsem.

Ministrstvo za izobraževanje bi moralo Uredbo o sofinaciranju doktorskega študija uskladiti z zakonom v dveh mesecih, a s tem – kot je to že v navadi – zamuja. Zato v Združeni levici zahtevamo, da v novi uredbi že z naslednjim študijskim letom najboljšim študentom zagotovimo v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah.

4 zahteve za razvoj doktorskega študija

V Združeni levici zato na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslavljamo štiri zahteve, uresničitev katerih bi pomenila velik korak za razvoj:

1. Študentje, ki se bodo izpisali iz študijskega programa, ker sofinanciranja niso pridobili, s tem ne smejo imeti dodatnih stroškov, fakultete pa jih ne smejo terjati za šolnine;
2. Poleg kritja šolnine naj sofinanciranje omogoči denarno spodbudo, ki bo pomagala pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov;
3. Znova naj uvede normirane šolnine, saj se bo s tem zajezil strm trend dviganja šolnin na doktorski ravni;
4. Ministrstvo naj v skladu z novim zakonom zagotovi v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah že z letom 2017/2018.

Birokratske ovire študentov ne smejo odvračati od študija

Vse zahteve Združene levice izhajajo iz izkušenj lanskega razpisa in analize različnih načinov sofinanciranja doktorskega študija. Lanski razpis, ki je bil za študente objavljen šele sredi oktobra, torej po tistem, ko so se študentje na tretjo stopnjo že morali vpisati in še preden so natančno izvedeli, kakšni so pogoji za pridobitev sofinanciranja, je študente bolj odvračal kot spodbujal k nadaljevanju študija. Zaradi nejasnosti se številni niso vpisali. Tistim, ki so se vpisali pa sofinanciranja niso pridobili in so se iz študijskega programa morali izpisati, pa so nekatere fakultete od študentov zahtevale plačila od nekaj 100 pa do 1500 evrov. Ker je sofinanciranje za večino študentov šele pogoj za doktorski študij, mora biti postopek izveden pravočasno in študentom omogočeno, da se v primeru nepridobitve sofinanciranja brez težav in dolgov izpišejo.

Miha Kordiš je kot ključno izpostavil zadnjo zahtevo: “Če želimo, da bo v izobraževalnem sistemu veljal kriterij sposobnosti, moramo tudi doktorski študij narediti brezplačen in ga s tem vsaj načelno odpreti za vsakogar. V nasprotnem primeru veljajo zgolj finančni kriteriji, ki favorizirajo tiste iz bolj premožnejših družin.”

The post ZL: Proti višanju šolnin za doktorski študij appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V sredo, 15. februarja 2017, je CETA s soglasjem Evropskega parlamenta preskočila še zadnjo oviro na evropski ravni. S tem bo sporazum stopil v začasno uporabo, postopek pa se sedaj seli v nacionalne parlamente, ki so edini, ki lahko še preprečijo dokončno potrditev sporazuma. Ob tem so evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in poslanci Združene levice podali skupno izjavo, v kateri izražajo podporo množičnim protestom državljanov, ki so danes potekali tudi pred Evropskim parlamentom, hkrati pa pozivajo Državni zbor RS k zavrnitvi sporazuma:

»Evropski parlament je danes povsem ignoriral pomisleke, ki jih množično izražajo Evropejci. Gre za izraz upora zoper pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine. Zato danes izražamo vso podporo protestnikom, ki v zadnjih dnevih, tednih in mesecih v množičnih protestih, danes tudi pred Evropskim parlamentom, pogumno branijo evropske vrednote.

Sedaj so na potezi nacionalni parlamenti, tudi slovenski, ki očitno ostajajo zadnje upanje za ohranitev evropskih standardov in evropske demokracije. Državni zbor RS pozivamo, da v postopku ratifikacije pokaže več posluha za državljane, kar danes žal ni zmogel Evropski parlament. S tem bi se slovenski parlament postavil na stran javnega interesa in slovenskih državljanov, Evropi in svetu pa bi poslali močno sporočilo, da ne pristajamo na takšno trgovanje z usodami in prihodnostjo ljudi.«

The post Skupna izjava Združene levice in evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa ob sprejemu sporazuma CETA v Evropskem parlamentu appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

S tem bi se pridružili 12 od 28 članic zveze Nato, ki so se že odločile, da v operaciji ne bodo sodelovale in prihranili  več kot 12 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Nedopustno je bilo, da je Vlada na zadnjih zasedanjih Nato pakta v Varšavi in Bruslju podprla agresivne vojaške akcije in ob tem še obljubila sodelovanje Slovenske vojske. To je v jasnem nasprotju s politiko miru in kulturo nenasilja, ki je zapisana v slovenski Ustavi. Zato je Združena levica vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za obrambo Državnega zbora, ki  bo zasedal v sredo, 25. 1. 2017. Na nujni seji odbora bomo od vlade zahtevali, da nemudoma odpove predvideno sodelovanje enot Slovenske vojske v operaciji »okrepljene prednje prisotnosti« Zveze Nato v Latviji.

Operacija »Okrepljena prednja prisotnost« Nata v Latviji je sestavni del evroatlantskega »projiciranja stabilnosti« v Vzhodno Evropo. Njegova dejanska posledica je netenje konfliktov (zlasti) v Gruziji in Ukrajini, ki sta terjala veliko človeških žrtev in povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo. Poleg tega zapletanje odnosov z Rusko federacijo ovira reševanje sirske in s tem posredno tudi begunske krize.

Miha Kordiš: “Nato že mesece nesmiselno rožlja z orožjem in propagando proti Rusiji. Del tega je tudi operacija v Latviji. Zato je kar 12 od 28 držav zveze Nato zavrnilo sodelovanje. Slovenije ni med njimi – pa bi morala biti.”

Slovenska vlada sicer ne more sama odločati o politiki pakta Nato, odloča pa lahko o delovanju SV. V Združeni levici trdimo, da SV ne sme sodelovati v operacijah, ki zaostrujejo že tako zapletene konflikte. Hkrati poudarjamo, da po zadnjih podatkih kar 12 od 28 članic pakta Nato – med njimi Češka, Slovaška, Madžarska, Španija in Portugalska – ne bo prispevalo svojih sil za »okrepljeno prednjo prisotnost« Nata. To bi moralo opogumiti tudi običajno servilno slovensko zunanjo politiko, da se namesto v korist Nata odloči v prid Slovenije. Natova operacija bo namreč naše državljane po oceni generalštaba stala vsaj 12 mio EUR.

Miha Kordiš: “Medtem ko vlada zamrzuje socialne prejemke, kot je to denimo invalidski dodatek, ne najde denarja za drugi tir, brez težav pa investira 12 mio evrov za Natovo akcijo v Latviji, na 46 mio evrov podlage, kolikor znaša letni znesek, ki ga Slovenija nameni za sodelovanje v Natu.”

Kordiš je še opozoril, da slovenska javnost o sodelovanju v Natovi operaciji ve manj kot recimo latvijski obrambni minister Bergmanis, ki je že 26. oktobra lani izjavil, da bo Slovenska vojska prispevala 50 vojakov. Z obrambnega ministrstva odgovorov nam na isto vprašanje  namreč odgovora še vedno ne dajejo, čeprav je vlada sklep o nameri za sodelovanje sprejela že junija lani. Končna odločitev je verjetno odvisna od tega, kako se bodo postavili ministri SD-ja.

The post ZL: Slovenska vojska ne sme sodelovati pri Natovem rožljanju z orožjem v Latviji appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.