V Novi Gorici se z birokratskimi ovirami onemogoča odprtje Pro Bono ambulante, čeprav je slednja usposobljena za reševanje zdravje in življenje ljudi s socialnega dna. Matej Tašner Vatovec je zato na ministrico za zdravje Marijo Milojko Kolar Celarc naslovil dve vprašanji: ali namerava kakorkoli ukrepati v smeri določanja bolj jasnih in enostavnejših pravil za vzpostavljanje Pro Bono ambulant? In drugič, ali rast števila Pro Bono ambulant vlada vidi oziroma razume kot znak nedelovanja sistema univerzalne dostopnosti zdravstvenih storitev? Poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:

V Sloveniji že dalj časa opazujemo rast tako imenovanih Pro Bono ambulant. Najprej v Ljubljani, potem v Kopru in tudi Mariboru. Ki zagotavljajo, seveda, zdravstvene storitve ljudem brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob javno priznanem sistemu zdravstvenega varstva se tako vzpostavlja nek paralelni sistem, vzporeden sistem ambulant za socialno ogrožene, ki se financirajo zgolj s prostovoljnimi prispevki in v katerih delajo zdravstveno osebje seveda prostovoljno. Zdaj te dni se odpira četrta taka ambulanta v Novi Gorici, na vidiku pa je najbrž tudi še peta v Velenju. Ob vzpostavljanju te ambulante v Novi Gorici pa smo bili priča precej birokratskim oviram in zapletom, ki so odprtje te ambulante neposredno zavlekle. Pro Bono ambulante zdaj nimajo svojega mesta v mreži zdravstvenih ustanov in prav tako nimajo nikakršnih reguliranih standardov, ki veljajo za zdravstvene objekte, opremo, osebje in tako naprej. Se pravi po kriterijih po katerih bi naj delovale. Tako so pravzaprav na milost in nemilost prepuščene državnim uradnikom, ki včasih tudi zelo dolgo oziroma dlje časa obravnavajo njihove vloge za opravljanje dejavnosti kot je tokrat v primeru Pro Bono ambulante v Novi Gorici. Ta na potrditev ministrstva čaka že dlje časa in ob tem, da je že usposobljena reševati zdravje in življenje ljudi, seveda iz socialnega roba. Čeprav gre pri ustanavljanju teh ambulant po eni strani za hvale vredno filantropsko delo zdravstvenega osebja, ki vse to opravlja, ponavljam, prostovoljno in ljudem v stiski nudi zdravstveno pomoč, ki je drugje najbrž ne bi dobili so te ambulante po drugi strani na nek način tudi potuha državi, da še naprej sistematično ruši univerzalno dostopnost zdravstvenega sistema.

Ob vse večji nedostopnosti zdravstvenih storitev Pro Bono ambulante zagotavljajo, da tudi ljudje na obrobju družbe še vedno dobijo nek minimum zdravstvenih storitev in dejstvo, da se število Pro Bono ambulant in število njihovih pacientov pravzaprav ves čas veča kaže na določeno zgrešenost zdravstvenih politik te države.

Zaradi tega vas sprašujem dvoje in sicer ali nameravate kakorkoli ukrepati v smeri določanja bolj jasnih in enostavnejših pravil za vzpostavljanje Pro Bono ambulant in drugič ali rast števila Pro Bono ambulant vidite oziroma razumete kot znak nedelovanja sistema univerzalne dostopnosti zdravstvenih storitev? Hvala.

Odgovor ministrice Marije Milojke Kolar Celarc in nadaljnja razprava z dr. Tašner Vatovcem je dostopna na magnetogramu Državnega zbora (od traka 49 naprej). Ob koncu razprave je Matej Tašner Vatovec zahteval, da se na naslednji redni seji o tem vprašanju v Državnem zboru opravi še splošno razpravo.

The post Matej Tašner Vatovec: ambulante Pro Bono, 29.2.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Spodaj navedeno poslansko vprašanje je poslanec Miha Kordiš zastavil na 16. redni seji Državnega zbora, dne 29.2.2016.

Ureditev normativov za vse dejavnosti v zdravstvenem sistemu je pomembna, tako za zagotavljanje kakovosti zdravstvenega varstva, kot tudi z vidika delavskih pravic in kakovosti delovnega življenja zaposlenih.

Vlada se je zavezala, da bo z uvedbo solidarne javne dajatve namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; z razširitvijo plačevanja socialnih prispevkov na dohodke, ki ne izhajajo iz dela (pasivni dohodki); in s prenosom financiranja nekaterih izdatkov (npr. specializacij) na integralni proračun povečala sredstva za zdravje. Da ne omenjamo, da se zaradi povečanja gospodarske aktivnosti povečujejo tako prihodki ZZZS kot tudi RS.

Zato je čas, da se v zdravstvenem sistemu in sistemu socialnega varstva odpravi prisilno zmanjševanje števila zaposlenih zaradi ZUJF-a in da se nemudoma pristopi k izboljšanju pogojev dela vseh kategorij zaposlenih. Nesprejemljivo je, da se po eni strani povečuje število nadur zaposlenih, po drugi strani pa se zavira zaposlovanje, in to v obdobju največje brezposelnosti in izseljevanja v novejši zgodovini. Pri zaposlovanju ne smejo biti prezrte tiste kategorije delavcev, ki prejemajo najnižje plače in imajo najslabše pogoje dela.

Gre za vzdrževalce, strežnice in negovalke, zaposlene v kuhinji, vse tiste, brez katerih delovanje bolnišnic in domov za starejše ne bi bilo mogoče. Te poklicne skupine nimajo zastopniških organizacij, zato tudi nimajo svoje modre knjige normativov. Opozoriti je treba, da v domovih za starejše in drugod zaradi preobremenjenosti medicinskih tehnikov in sester prevzemajo tudi nekatere njihove naloge. Sindikalne organizacije opozarjajo, da samo medicinske sestre opravijo po 300.000 nadur, ki pogosto niso plačane.

Ali se bo vprašanje normativov, ki določajo delovno obveznost za zaposlenega in standard za bolnika, urejalo v zakonu ali kolektivni pogodbi, je sekundarnega pomena. Nujno pa je, da se nemudoma sprostijo administrativne omejitve zaposlovanja in da se zagotovijo normalni pogoji dela zaposlenim v zdravstvu.

V zvezi s tem vas sprašujem:

1. Kdaj bosta vlada in ministrstvo odpravila administrativne ovire za zaposlovanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih?

2. Do kdaj boste pripravili osnutek normativov za vse poklicne skupine, zlasti tiste, ki še nimajo svojih »modrih knjig«?

3. Kakšna bo dinamika povečevanja vseh kategorij kadrov v zdravstvenih zavodih in v tistih socialnovarstvenih zavodih, kjer se opravlja tudi zdravstvena dejavnost?

Odgovor ministrice za zdravje, gospe Mariji Milojki Kolar Celarc, je v prepisovanju, tukaj (trak 64).

The post Miha Kordiš: normativi v zdravstveni negi in zdravstvu, 29.2.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

t

V Koaliciji za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, v kateri sodeluje že več kot 20 civilnih skupin, nevladnih organizacij s številnim članstvom in mnogimi posamezniki je za potrditev temeljnih načel delovanja slovenskega zdravstvenega sistema v zadnjih nekaj mesecih zbranih že okoli 15 000 podpisov Peticije. Lahko pa voljo prebivalstva dokažemo s skoraj 100.000 zbranimi podpisi, ki smo jih civilna gibanja in nevladne organizacije pridobile v zadnjem obdobju, ob napovedovanju zdravstvene reforme.

V Koaliciji za ohranitev javnega zdravstvenega sistema smo še eno potrditev pravilnosti svoje zavezanosti varovanju javnega interesa prepoznali v stališčih Svetovne zdravstvene organizacije, ki so kot vodilo zapisana tudi v Analizi slovenskega zdravstvenega sistema ob pripravi Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025-SKUPAJ ZA DRUŽBO ZDRAVJA.

Slovenija je kot članica EU dolžna spoštovati skupna stališča in usmeritve in med njimi velja poudariti,

»da je zdravje prepoznano kot vrednota, pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja in je temeljna pravica posameznika. Univerzalnost, dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, enakost in solidarnost ostajajo poglavitne vrednote zdravstvenih sistemov v EU. Zdravje ni blago! Ne glede na stroške in ceno zdravstvenih storitev ne sme biti odvisno od kupne moči ljudi. Vlaganja v zdravje ni strošek, temveč naložba v prihodnost, saj boljše posameznikovo zdravje prispeva k gospodarski blaginji in socialni koheziji v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe.«

Koalicija ocenjuje, da je resolucija strateški dokument, ki postavlja temelje za nadaljnji razvoj solidarnega, pravičnega ter dostopnega javnega zdravstvenega sistema in je primeren za pripravo zakonov in drugih izvedbenih dokumentov. Podpiramo usmeritve resolucije na področju vse štirih prednostnih področij. Še posebej pa izpostavljamo krepitev primarnega zdravstvenega varstva, oblikovanje mreže vseh dejavnosti na vseh treh ravneh, vzpostavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe in pravično, solidarno ter vzdržno financiranje s povečanim deležem (najmanj 85%) obveznega zdravstvenega zavarovanja, z enakomerno in pravično obremenitvijo vseh prihodkov zavarovancev.

Ne preseneča nas odklonilno stališče vodstev zdravniških organizacij do Resolucije, saj se le-ta ob sicer deklarativnem zavzemanju za javni zdravstveni sistem, nikoli ne zavzamejo za krepitev solidarnosti pri financiranju, temveč podpirajo zasebne zavarovalnice in zasebno izvajanje zdravstvenega varstva. Ponavljajoča se značilnost vseh predlogov, ki jih oblikujejo ali podpirajo zdravniške organizacije, je povečanje deleža zasebnega plačevanja zdravstvenih storitev – bodisi iz žepa ali preko zasebnih zavarovanj. Mnogi državljani tega ne bodo zmogli, zato bi zanje uresničitev takih predlogov pomenila otežen ali celo onemogočen dostop do nujno potrebnih zdravstvenih storitev.

Profitno izvajanje zdravstvenega sistema bi zdravstveno dejavnost nedvomno podražilo, zbrani denar pa bi se skozi dobičke pretakal v druge namene. Zato posebej opozarjamo, da mora biti zdravstvena dejavnost, ki se finansira z javnim denarjem, neprofitna, kar zahteva dobro regulativo in skrben nadzor.

Ne čudijo nas tudi stališča vodstev zdravniških organizacij do predloga sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi uredil področje podeljevanja koncesij in tudi samega izvajanja in nadzora nad izvajanjem koncesionarske dejavnosti. Zdravniška zbornica Slovenije zelo močno zagovarja povečanje števila koncesionarjev, saj trdi, da so koncesionarji učinkovitejši, strokovnejši, prijaznejši in za družbo cenejši. Sprašujemo se, ali sploh predstavlja vse zdravnike. Kdaj se bodo oglasili zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, in zahtevali od vodstva Zdravniške zbornice, naj jih ne obravnava slabšalno v primerjavi z zasebniki. Koalicija soglaša s predlogom sprememb ZZDej, saj odpravlja nepravilnosti in sedanjo nedorečenost v sistemu in tudi njihovo zlorabo v škodo ljudi, zahteva pa, da zakon natančneje opredeli neprofitno izvajanje koncesionarske dejavnosti.

Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema opozarja, da mora država omogočiti delovanje javnega zdravstvenega sistema, ki zagotavlja vsem državljanom vse potrebne zdravstvene storitve neodvisno od njihove kupne moči. Zato želi aktivno sodelovati pri pripravi zdravstvene zakonodaje po meri ljudi. Ne pristajamo na to, da bi bil zdravstveni sistem domena oziroma fevd lažnih elit z ekonomskimi interesi.

The post Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema: Čigav fevd je zdravstvo? appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

(Ob seji odbora za zdravstvo glede sprejemanja ZZDej, 14. 1. 2016)

V zadnjem času je zaznati povečane aktivnosti zdravniških organizacij in desnih političnih strank za v podporo komercializaciji zdravstvenega zavarovanja in zasebnemu zdravstvu. Predlogi temeljijo na naročenih študijah, ki jih financirajo Združenje zavarovalnic in predstavništva tujih podjetij (Am Cham). Nedvomno gre za odziv na zahteve javnosti po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in po usmerjanju javnih sredstev v javne ustanove.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in ločitev javnega od zasebnega je tudi platforma, s katero je sedanja koalicija nastopila na volitvah. Zapisana je v koalicijskem sporazumu. Eden od redkih naporov v tej smeri je predlog spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi končno uredil področje koncesij, tako da bi namesto nelojalne konkurence postale dopolnilo javnega sistema. Zakon še zdaleč ne ukinja koncesij in postavlja blage pogoje za izvajalce, ki jih bo večina koncesionarjev zagotovo izpolnila. Zato je vprašanje, če bo zakon dosegel svoj namen.

To je še toliko manj verjetno, ker predloga ne branijo niti koalicijske stranke. Sedanja vlada posnema vse t.i. leve vlade, ki so vedno pristale na kompromis z desnico (začenši z denacionalizacijo, lastninjenjem itn.). Koaliciji ne gre za to, da bi razvila javni sistem do te mere, ko dopolnila sploh ne bi potreboval. Koncesije in zasebni interes sta zanje izvršeno dejstvo, stvar dogovora je le, kdo jih bo pridobil (ali ohranil).

Stališče Združene levice je jasno. Koncesionarji ne opravljajo svoje dejavnosti iz človekoljubnih vzgibov, ampak zato, ker zaslužijo več kot v javnem sistemu. Njihove investicije niso dokaz njihovega altruizma, ampak presežkov, ki jih ustvarjajo s koncesijami. Z ohranjanjem koncesij javno zdravstvo izgublja prav ta presežek. Poročila računskega sodišča kažejo, da se koncesije podeljujejo brez jasnih meril in ne glede na realne potrebe. Podatki kažejo, da se je število koncesionarjev v zadnjih petih letih povečalo, povečal se je tudi delež javnih sredstev, ki gredo koncesionarjem. Kljub temu pa se dostopnost (čakalne dobe) slabša, ne izboljšuje. Koncesije torej niso rešitev za dostopnost. Nasprotno, primer zobozdravstva, v katerem več zdravnikov dela pri koncesionarjih kot v zdravstvenih domovih, je dober dokaz, da koncesionarstvo ni del rešitve, ampak del problema!

The post ZL: Javni zdravstveni sistem bo pravičnejši in učinkovitejši brez koncesij appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Kot nam kažejo številni primeri po svetu, zdravstvo lahko sledi tem načelom le, če je javno. Spodbujanje vzporednega zasebnega zdravstva, preoblikovanje zdravstvenih zavodov v javna podjetja, uvajanje tržnih mehanizmov v zdravstvo in razločevanje zdravstvenih storitev v različne košarice, ki jih predlaga dokument “Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize,” so koraki v nasprotno smer. V smer neenakosti, nepravičnosti in nedemokratičnosti.

Spodbujanje vzporednega zasebnega zdravstva, se je povsod po svetu izkazalo za katastrofalno. Posledice so predvidljive:

• finančno in kadrovsko izčrpavanje javnega zdravstva in s tem njegova slabša kakovost;
• povečanje družbene neenakosti, saj zaradi visokih cen zasebne zdravstvene storitve niso dostopne vsem, temveč le bogatejšim;
• čakalne vrste se s tem ne skrajšajo, kot to predvidevajo “strateške usmeritve,” ampak se podaljšajo. Analize avstralskega zdravstvenega sistema so npr. pokazale, da več, kot je bilo zdravstvenih storitev opravljenih v zasebnem sektorju, daljše so bile čakalne vrste v javnem.

Konkurenca med zdravstvenimi institucijami ne bo povečala učinkovitosti. Izkušnje iz Švedske, kjer s tem eksperimentirajo že 20 let, kaže, da so švedski zdravniki na leto opravijo enkrat manj pregledov od evropskega povprečja. To se dogaja, ker ves ostali čas zdravniki porabijo za “sudoku,” kot se je izrazil eden od komentatorjev švedskega zdravstvenega sistema, tj. za izpolnjevanje obrazcev, pisanje poročil, dostavljanje podatkov regulatorjem in izračunavanju cen. Skratka, preostali čas zdravniki porabijo za ugajanje zahtevam trga, ki so ga ustvarili znotraj javnega sistema. Uvedba tržnih mehanizmov v javni sistem je ustvarila kaos, ki je spodbudil potrebo po nadzoru in regulaciji, ta pa je močno povečala obseg birokracije.

In nenazadnje, zasebno zdravstvo nikakor ni cenejše. Nasprotno, Slovenija za zdravstvo nameni 9 % BDP, ZDA, kjer prevladuje zasebno zdravstvo, pa 15 % BDP. A kljub enormnim sredstvom so po pričakovani življenjski dobi ZDA na 42. mestu na svetu, 50 milijonov prebivalcev pa nima urejenega niti osnovnega  zdravstvenega zavarovanja. Privatno zdravstvo namreč poveča stroške za administracijo, poleg tega pa zahteva še profit. Ni čudno torej, da so stroški zdravljenja zaradi visokih cen v zasebnem zdravstvu eden najpogostejših razlogov za osebne stečaje.

Skratka, rešitve, ki jih ponujajo “strateške usmeritve” bodo povzročile še več težav. Kar slovensko zdravstvo zares potrebuje, je:

1. odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja;
2. popolna ločitev privatnega in javnega zdravstva z usmeritvijo v postopno odpravo zasebnih elementov v zdravstvu;
3. povečanje proračunskih sredstev za zdravstvo, ob tem, da bogatejši prispevajo več in da se pri izračunu ne upoštevajo samo prihodki iz plač, pač pa tudi prihodki od rent in kapitala;
4. demokratizacija upravljanja zdravstva;
5. izboljšanje transparentnosti in oster boj proti korupciji.

Le demokratično organizirano in transparentno javno zdravstvo, v celoti financirano iz javnih sredstev, je zmožno zagotoviti univerzalno in kvalitetno pokritost prebivalstva z zdravstvenimi storitvami. Samo tako zdravstvo je zmožno udejanjati načela, ki jih zagovarjamo demokratični socialisti: torej demokratično, pravično, enako in solidarno družbo.

Zato se Iniciativa za demokratični socializem pridružuje koaliciji za obrambo javnega zdravstva.

Za javno zdravstvo – za demokratični socializem.

Koalicijo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema lahko spremlajte tudi na spletu in Facebooku.

The post Za pravično in vsem dostopno javno zdravstvo appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

ZA SOLIDARNOST IN PROTI NEOLIBERALIZMU IN KORUPCIJI V ZDRAVSTVENEM SISTEMU

Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo na široko odprla vrata neoliberalni politiki, ki je dobila še poseben zamah ob sedanji ekonomski krizi. Vlade zadnjih let niso hotele ali znale ohraniti z ustavo opredeljenih pravic svojih državljank in državljanov. Te pravice določajo, da je Slovenija socialna, pravična in pravna država, da se s pravicami do zdravstvenih storitev uresničuje ustavna človekova pravica do socialne varnosti, ki mora biti zagotovljena vsakomur brez razlikovanja glede na osebne okoliščine, med katerimi je tudi gmotno stanje. Vsak dan so prebivalke in prebivalci Slovenije soočeni z napovedmi in grožnjami po spreminjanju socialne države, ker jo država, to pa smo ljudje, ne zmore ohraniti. Napovedane zdravstvene reforme, ki se lahko zgodijo le z najširšim soglasjem prebivalk in prebivalcev, odražajo eksperimentiranja posameznih elitnih skupin in diktat kapitala, ki brezobzirno narekuje evropsko politiko tudi na tem področju. Slovenska vlada tako politiko ponižno uveljavlja, pa čeprav se je pretirano varčevanje predvsem na področju socialne politike izkazalo za zmotno, kar je priznal celo Mednarodni monetarni fond.

ZDRAVSTVENI SISTEM

Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas od politike zahteva, da slovenski zdravstveni sistem temelji na solidarnosti, pravičnosti, kakovosti in vsem prebivalkam in prebivalcem dostopnem in neprofitnem javnem zdravstvenem sistemu. Spremembe lahko nastajajo le na podlagi natančnih in strokovno ter ideološko neodvisnih analizah stanja in NE na usmeritvam, da bo le vstop zasebnih sredstev in kapitala zagotovilo cenejše, dostopnejše in kakovostnejše zdravstvene storitve.

V Združenju ZaNas zagovarjamo javno zdravstveni sistem, saj kazalniki iz preteklosti kažejo, da je javni zdravstveni sistem tisti, ki lahko prebivalcem in prebivalkam zagotavlja učinkovito zdravstveno varstvo in dostop do zdravstvenih storitev na vseh ravneh organiziranosti, ne glede na materialni položaj ljudi.

Zasebno izvajanje zdravstvenih storitev s koncesijami so le dopolnitev deficitarnosti javne zdravstvene mreže. Zasebne zdravstvene storitve se izvajajo na podlagi samoplačništva, vendar morajo izvajalci imeti dovoljenje za delo.

Zahtevamo učinkovito izvajanje vseh vrst nadzorov, strokovnega, finančnega in upravnega, ki morajo zavarovati zdravstvene pravice ljudi.

Še posebno skrb pa mora država usmeriti k najranljivejšim skupinam kot so otroci, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami, brezposelni in revni prebivalci in prebivalke.

Nasprotujemo tudi politiki ZZZS, ki se je nerazumno odločila omejiti pravice žensk do spolnega in reproduktivnega zdravja in s tem posegla v usmeritve, ki veljajo med članicami EU. Predlog, da se uvrsti hormonsko kontracepcijo po sistemu terapevtskih skupin zdravil, bi pomenilo doplačevanje velike večine vrst hormonske kontracepcije, za kar ZZZS nima pravih argumentov, ali pač, da je potrebno varčevati pri ženskah in naslednji korak so otroci!

ZBIRANJE SREDSTEV

Zbiranje sredstev naj tudi v bodoče temelji na solidarnosti tako, da vsi državljani zbirajo denar v sorazmerju z vsemi svojimi prihodki, v zameno pa imajo enako dostopnost do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo. To pomeni, da se breme stroškov od bolnih prenese na zdrave in od revnejših državljanov na premožnejše.

V Združenju ZaNas nasprotujemo uvedbi socialne kapice, saj to pomeni grob poseg v solidarnost, ali celo njeno rušitev.

Združenje ZaNas zaradi posebnega varovanja otrok in njihovega zdravja predlaga, da se zakonsko opredeli, da so otroci samostojni nosilci zdravstvenega zavarovanja. To je način, da staršem v stiski preprečimo, da po vesoljni Sloveniji prosjačijo za denar za posege, ko rešujejo zdravje in življenje svojih otrok namesto, da bi za zdravje otrok poskrbela država.

Zelo kritično spremljamo razne poskuse zdravstvene politike za zagotavljanje denarja za vzdržnost zdravstvene blagajne in sistema. Opozarjamo, da se ves čas breme neučinkovitega pobiranja prispevkov, slabe organizacije dela in korupcije v zdravstvenem sistemu, ki se posledično kaže kot pomanjkanje finančnih sredstev zdravstvene blagajne, prenaša na zavarovance, ki morajo vedno več doplačevati za zdravstvene storitve. Delež doplačil k ceni storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zagotavlja ZZZS in 100% ceno storitve je že zelo velik, zato predstavlja hud problem tistim prebivalcem Slovenije, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso zmožni plačevati.

Pogosto pa so bolniki celo prisiljeni vstopati v »sistem« kot samoplačniki, ker po redni poti ne pridejo do izvajalcev zdravstvenih storitev ali pa je čakalna doba nedopustno dolga. Z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada in Državni zbor ter predlaganimi dodatnimi rezi, ki so največji prav v zdravstvenem sistemu, pa ni pričakovati, da se bodo razmere za prebivalstvo izboljšale. Nasprotno, dostopnost se zmanjšuje. Minister za zdravje pa NIČ, očitno računa na neizmerno potrpežljivost slovenskih bolnikov. DO KDAJ ŠE?

Zdravstveno politiko, ZZZS, finančno ministrstvo in vlado zato pozivamo, da takoj vzpostavijo pregleden in učinkovit sistem tekočega zbiranja prispevkov in tako zagotovijo vzdržen zdravstveni sistem.

Nedopustno je, da se delodajalci nekaznovano izmikajo plačilom prispevkov za zdravstvo. Prav tako je neodgovorno, da politika zelo lahkotno sprejema odločitve, da zakonsko omogoči boniteto in nekatere delodajalce za določeno obdobje oprosti plačilo zdravstvenega prispevka, ne da bi izpad prihodka v zdravstveno blagajno nadomestila z drugim virom kot na primer s sredstvi iz proračuna. To je očitna zloraba sistema solidarnosti.

Celotni izdatki za zdravstveni sistem so se v letu 2012 še naprej zniževali. V letu 2011 so znašali 8,8% BDP, v letu 2012 pa po prvi predhodni oceni ZZZS 8,9% BDP, vendar je bilo to minimalno povečanje deleža izdatkov v BDP v zadnjem letu povezano zgolj s padcem BDP.

Javni izdatki za zdravstveni sistem so se že tri leta zapored zaradi znižanja prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (in ob cilju, da se financiranje izvaja brez zadolževanja ali dviga prispevne stopnje) realno zniževali, skupaj v letih 2010–2012 za 6,3%. Tako se je delež javnih izdatkov v BDP v letu 2011 po oceni ZZZS znižal na 6,3% BDP, v letu 2012 pa na 6,4% BDP. Hkrati se je spremenilo razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki za zdravstveni sistem. Delež javnih izdatkov je v letu 2011 znašal 72,3%, v letu 2012 pa 71,8%. Soočamo se z realnim padcem javnih izdatkov za zdravstveni sistem, ki je v letih 2010-2012 padla za 2,3%, v letu 2012 pa še za 2,1%.

Zasebna sredstva v celokupnih sredstvih za zdravstveni sistem pa se že približujejo 28 % in nas uvrščajo v vrh evropske lestvice po nepravičnosti.

V ZaNas ne pristajamo na zniževanje deleža sredstev za zdravstveni sistem znotraj javnih sredstev, saj ravno kriza, ki jo doživlja Slovenija, naravnost kliče po dodatnih in zadostnih finančnih virih, ker ljudje v stiski praviloma pogosteje potrebujejo zdravstvene storitve.

Zahtevamo tudi transparentno in učinkovito porabo zdravstvenega denarja za delovanje sistema in zagotavljanje zdravstvenih storitev ljudem. Nadzorni organi na vseh ravneh pa naj z takojšnjimi ukrepi preprečijo vse vrste korupcije in klientelizma v zdravstvenem sistemu in uvedejo sankcije za kršitelje.

SISTEM ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ

V Združenju ZaNas nasprotujemo uvajanju konkurenčnosti v zdravstvenem sistemu, ker to ne bo zagotavljalo večje dostopnosti in kakovosti. Konkurenčnost v zdravstvenem zavarovalništvu z uvajanjem novih zasebnih zavarovalnic, še posebno za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drobljenje in izgubo denarja za delovanje sistema. Očitno se v Sloveniji nismo ničesar naučili iz neustreznega delovanja Vzajemne, ko se je dopolnilno zavarovanje iz zdravstvene blagajne preneslo na vzajemno družbo. Ogrožena je tudi stabilnost financiranja zdravstvenega sistema, saj je Slovenija majhna rizična skupnost z le dvema milijonoma prebivalcev. Od ZZZS zahtevamo učinkovito in pregledno upravljanje javnega zdravstvenega denarja, s katerim se financirajo zdravstvene storitve, ki jih zagotavlja zakon.

Predlagamo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v ZZZS, komercialne zavarovalnice pa naj izvajajo dodatna zdravstvena zavarovanja za nadstandardne storitve, ki pa ne smejo biti preskakovanje čakalnih vrst.

Do sprejema nove zakonodaje predlagamo vladi in zavarovalnicam, da ne zvišujejo premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj poslovanje zavarovalnic v preteklem letu izkazuje precejšnje dobičke v vseh treh zavarovalnicah, namensko zbranih sredstev pa niso v celoti vrnile v zdravstveni sistem. Po predlogu interventnega zakona pa naj bi celo pristali, da se celotni dobiček zavarovalnic nameni v njihovo kapitalsko ustreznost, ker nam tako ukazuje evropska direktiva. Nesprejemljivo je, da se slovenski zdravstveni sistem ob vsem tem utaplja v izgubah!

Ustvarjeni dobički iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se morajo obvezno nameniti za potrebe po zdravstvenih storitvah prebivalstva ali preusmeriti sredstva iz dobičkov v obvezno zdravstveno zavarovanje in za bonitete zavarovancev.

V Združenju ZaNas smo zagovorniki celovite prenove zdravstvenega sistema z zdravstvenim zakonikom, saj bi le tako lahko pripravili dokument, ki bi enotno in pregledno uredil zdravstveni sistem in onemogočil parcialno urejanje posameznih dejavnosti in področij.

The post Izjava Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva (ZaNas) appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.