V sredo, 15. februarja 2017, je CETA s soglasjem Evropskega parlamenta preskočila še zadnjo oviro na evropski ravni. S tem bo sporazum stopil v začasno uporabo, postopek pa se sedaj seli v nacionalne parlamente, ki so edini, ki lahko še preprečijo dokončno potrditev sporazuma. Ob tem so evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in poslanci Združene levice podali skupno izjavo, v kateri izražajo podporo množičnim protestom državljanov, ki so danes potekali tudi pred Evropskim parlamentom, hkrati pa pozivajo Državni zbor RS k zavrnitvi sporazuma:

»Evropski parlament je danes povsem ignoriral pomisleke, ki jih množično izražajo Evropejci. Gre za izraz upora zoper pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine. Zato danes izražamo vso podporo protestnikom, ki v zadnjih dnevih, tednih in mesecih v množičnih protestih, danes tudi pred Evropskim parlamentom, pogumno branijo evropske vrednote.

Sedaj so na potezi nacionalni parlamenti, tudi slovenski, ki očitno ostajajo zadnje upanje za ohranitev evropskih standardov in evropske demokracije. Državni zbor RS pozivamo, da v postopku ratifikacije pokaže več posluha za državljane, kar danes žal ni zmogel Evropski parlament. S tem bi se slovenski parlament postavil na stran javnega interesa in slovenskih državljanov, Evropi in svetu pa bi poslali močno sporočilo, da ne pristajamo na takšno trgovanje z usodami in prihodnostjo ljudi.«

The post Skupna izjava Združene levice in evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa ob sprejemu sporazuma CETA v Evropskem parlamentu appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Občinski svetnik IDS Aljoša Rovan zagovarja razglasitev območja brez prostotrgovinskih sporazumov. Foto: Posavski obzornik.

Potem ko se je že več kot 30 občinskih svetov v Sloveniji izreklo proti trgovinskim sporazumom, ob več kot 100 županih, ki so pozvali vlado, naj ne podpiše sporazuma CETA, smo sedaj dobili prvo slovensko občino, ki je pripravljena eksplicitno podpreti trgovinske sporazume.

Občinski svet občine Brežice je namreč včeraj, dne 12.12.2016, zavrnil predlog, ki sta ga podala svetnika Aljoša Rovan in Peter Dirnbek iz vrst Iniciative za demokratični socializem, članice koalicije Združena levica. Svetnika sta predlagala, da se Brežice, podobno kot bližnja Kostanjevica na Krki pred tednom dni, razglasijo za območje brez sporazumov TTIP, CETA in TiSA. S tem bi se Brežice pridružile tisočim oblastem po vsej Evropi, ki so izrazili nasprotovanje zniževanju standardov in odrekanju suverenosti pod izgovorom liberalizacije trgovine.

Za sklep: ”Občinski svet občine Brežice nasprotuje trgovinsko – investicijskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA in ocenjuje, da so škodljivi za socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde ter bi bili škodljivi za občino Brežice.” je glasovalo 9 svetnikov, proti pa 12. S tem je bil sklep zavrnjen.

Podžupan Jure Pezdirc iz vrst lokalne stranke Sonce je nato predlagal alternativen sklep: ”Občinski svet občine Brežice zaradi pozitivnega vpliva na razvoj gospodarstva podpira investicijsko-trgovinske sporazume TTIP, CETA in TiSA pod pogojem, da sporazumi zagotavljajo vse socialne, delavske, ekološke in prehranske standarde, ki veljajo v EU.” Kljub temu, da je bilo skozi vsebinsko razpravo vnovič demonstrirano, da je ves razlog obstoja območij brez prostotrgovinskih sporazumov natanko v tem, ker sporazumi standardov niti približno ne zagotovljajo, so vsi trije svetniki iz vrst DeSUS, vseh devet svetnikov iz SDS in predlagatelj Pezdirc glasovali za na ta način izmaličen sklep.

Občina Brežice je tako postala edina občina v državi, ki se je odločila, da sporne sporazume podpre in se tako postavila na stran kapitala in ne na stran ljudi. Občinski svetniki, ki so izglasovali sklep, so dokazali izjemno nepoznavanje nevarnosti, ki jih prinašajo sporazumi. Upamo, da čez nekaj let, če res stopijo v veljavo, ne bomo imeli priložnosti izjaviti: ”Saj smo vam rekli”.

Lokalni odbor IDS Brežice

The post IDS Brežice: Občina Brežice podpira škodljive prostotrgovinske sporazume appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Kot edini parlamentarni nasprotniki tajnih sporazumov, smo socialisti pobudo območja brez sporazumov prenesli tudi k nam. Za to dejanje pritiska se je do danes skupaj s Škofjo Loko odločilo že 11 slovenskih občin.

Kaj je na kocki? 

Osnovni vodili razvpitih sporazumov TTIP in CETA, ki se sklepata med EU in ZDA oziroma med EU in Kanado, sta ‘’zaščita investitorjev’’ in ‘’odprava ovir’’. A za birokratskim izrazjem se skrivajo življenjsko pomembne in zelo škodljive posledice.

• Odprava ovir ne ukinja le carin, temveč enoti regulativne standarde na najmanjšem skupnem imenovalcu. Tako prehransko varnost Evrope zagotavlja previdnostno načelo, ki dovoljuje le prodajo dokazano neškodljivih proizvodov. Prav nasprotno pa nam s sporazumi grozi načelo tveganja, kjer se lahko trži vsak produkt, dokler se ne izkaže njegova škodljivost. Javno zdravstvo, šolstvo, komunalne in druge storitve bi se znašle pod izrazitim privatizacijskim pritiskom. Senca privatizacije bi padla tudi na vodne vire, čeprav smo jih ravnokar ustavno zavarovali. Še posebej kratko pa bi potegnili slovenski kmetje, saj bi jih okoljsko in prehransko sporni proizvodi ameriških kmetij-tovarn dobesedno izbrisali iz trga.

• Zaščita investitorjev je palica transnacionalnega kapitala, ki mu zagotavlja oblast nad državami ter skupnosti preprečuje, da izbere bolj humano prihodnost. V prvi vrsti moramo izpostaviti mehanizem ISDS oz. ICS, ki multinacionalnim korporacijam omogoča, da iztržijo odškodninske tožbe od držav, ki z dvigom standardov v dobro državljanov posežejo v njihove ‘’načrtovane dobičke’’. Kar je še bolj sporno, take tožbe bi se obravnavale na arbitražnih sodiščih izven jurisdikcije nacionalnih sodnih sistemov.

Trata in nevarni odpadki: okus tega, kaj prinašajo sporazumi

Okoljsko sporne prakse, kot je denimo predelava nevarnih odpadkov na Trati, bi s sporazumi prejele pravno varstvo: Ekologija d.o.o. bi v primeru zaostrovanja okoljevarstvenih in demokratičnih standardov državo lahko iztožila. Ker v Združeni levici kapitalističnemu barantanju z okoljem nasprotujemo, smo na prejšnjem zasedanju občinskega sveta zahtevali tehnično dokumentacijo naprav, postopkov in urejenosti kanalizacije. Pobuda je iz neznanih razlogov izpadla iz zapisnika in ostala neuslišana, o vzroku pa bomo poizvedovali na naslednji seji.

Več o klepanju dobička s predelavo nevarnih odpadkov na račun ljudi in okolja, ki ga izvaja Ekologija d.o.o., si lahko preberete v naši izjavi. Ob tem spomnimo, da je lokalni boj za čisto okolje to, kar je boj proti tajnim sporazumom na nacionalni in evropski ravni: pogum za lepšo prihodnost, ki bo dokončno zmagal šele, ko kapitalistični sistem neomejene tekme za dobički presežemo.

The post Škofja Loka, območje brez prostotrgovinskih sporazumov! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

V pismu izpostavljajo, da je več milijonov evropskih državljanov že izrazilo nasprotovanje trgovinskim sporazumom TTIP in CETA, a so bili preslišani. »Zato v celoti podpiramo vaš pogum in pokončno držo proti CETI. Vaš NE sporazumu CETA je NE v imenu vseh nas. Vi ste glas evropskih državljanov, ki mu je mar za prihodnost naslednjih generacij.«

»CETA ni le tehnični sporazum o liberalizaciji blaga in storitev, temveč gre za na naše socialne in okoljske standarde, regulativno sposobnost javnih oblasti in neodvisnost našega sodstva,« so še opozorili v pismu.

Ob koncu so ponovno izrazili podporo valonskim prizadevanjem ter dodali: »V tem odločujočem trenutku ste steber demokracije in svobode. Nihče ne sme in ne more v našem imenu trgovati z našo prihodnostjo in svobodo!«

Pismo v izvirniku (v angleškem jeziku) objavljamo spodaj.

To the attention of Mr Minister-President of Wallonia, Paul Magnette, and the Parliament of Wallonia Dear Mr Minister-President and Members of the Parliament of Wallonia

As Progressive Member of the European Parliament and Progressive Members of the Slovenian National Parliament, we would like to express our full support to your opposition to CETA.Millions of EU citizens have clearly expressed their opposition to trade agreements such as TTIP and CETA. Unfortunately all Member States and European Institutions have ignored the voice of European citizens to STOP TTIP and CETA.

Therefore we fully support You for the courage and upright posture you took against CETA. Your NO to CETA agreement is a NO in the name of all of us. You are the voice of all those European citizens who care for the future of the upcoming generations. It is important to stand against CETA agreement as it was negotiated in a non-transparent way. Furthermore CETA is not only a simple technical agreement on liberalization of goods and services.

It has to do with our social and environmental norms, the regulatory capacity of public authorities and the independence of our justice. In these difficult moments we are with you and we believe that you are going to stand tall against all the pressure you are experiencing at this moment. In this crucial moment you are the pillar of democracy and liberty. Nobody should or could trade in our name with our future and freedom!

You can count on our full support!

Sincerely,
Igor Šoltes, MEP of Greens/EFA group
Luka Mesec, Chair of parliamentary political group Združena levica
Violeta Tomić, MP of Združena levica
Miha Kordiš,MP of Združena levica
Matej Tašner Vatover, MP of Združena levica
Matjaž Hanžek, MP of Združena levica
Franc Trček, MP of Združena levica

The post Izjava podpore valonskim prizadevanjem proti sporazumu CETA appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Dr. Matej T. Vatovec:

“Skoraj 60% državljanov in državljank nasprotuje sporazumoma CETA in TTIP. V Združeni levici si prizadevamo, da sporazuma ne bi bila sprejeta. Namesto, da predsednik državnega zbora zmerja prizadevanja Združene levice z otroškim vrtcem, naj gre v osnovno šolo demokracije.”

Poslanci so podprli sporazum CETA, kljub temu, da že sprejeta stališča Republike Slovenije niso bila upoštevana. Izjemno sporni mehanizem ICS – za katerega je državni zbor izglasoval, da je nesprejemljiv – ostaja del besedila. Prav tako ostajajo nezaščiteni vodni viri, kar bo multinacionalkam omogočilo, da se polastijo vode oziroma tožijo države za visoke zneske zaradi izpada domnevnega profita.

Danes objavljeni rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da državljani odločno nasprotujejo sporazumoma CETA in TTIP. Skoraj 60 % vprašanih nasprotuje sprejemu sporazumov, zgolj dobrih 17 % podpira nujno potrditev. Ministrstvo in poslanci koalicije so sicer večkrat ponovili, da CETA ni enaka TTIP, vendar niso pojasnili, v čem naj bi bila različna. Razlog je, da v resnici nista različna, kot prizna tudi Evropska komisija, ko pravi, da bo CETA postavila standarde za nove sporazume. Oba sporazuma namreč temeljita na enakih principih, oba vsebujeta škodljive določbe, ki bodo omejevale javni interes, in oba sta nastala ter bosta sprejeta nedemokratično in netransparentno

V Združeni levici se sprašujemo, kako dober je lahko sporazum, ki ga morajo pojasnjevati kar tri spremljevalne izjave? Na ta spremljevalna besedila se namreč sklicujejo tako v vladi kot v koaliciji, čeprav je njihova pravna veljavnost močno vprašljiva in čeprav ne spreminjajo besedila sporazuma. Nobene od omenjenih izjav poslanci državnega zbora niso dobili na vpogled. Šele na zahtevo poslancev Združene levice je ministrstvo v drugem poskusu predložilo deklaracijo, ki pa je bila označena kot interna, zato se je seja zaprla za javnost.

Dr. Matej T. Vatovec:

“Namesto, da bi zaprli sejo zgolj za čas obravnave, je priročno ostala zaprta, prejemanje sporazuma pa je dobilo še eno dodatno črno piko netransparentnosti. Ko se volja ljudi tako očitno povozi, je seveda razumljivo, da se to stori čim bolj potiho in neopazno.”

Današnja obravnava državnega zbora je vrhunec nedemokratične farse sprejemanja sporazuma CETA, ki je v tajnosti nastal, podobno pa bo očitno tudi potrjen.

V Združeni levici smo vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o sporazumu CETA. Še naprej bomo počeli vse,

The post ZL: Državni zbor za zaprtimi vrati povozil voljo ljudstva appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Vse javnomnenjske raziskave so pokazale, da državljanke in državljani močno nasprotujejo CETI in TTIP. Kljub temu Vlada namerava CETO podpisati že čez tri tedne, 18.10. v Bruslju. Redko je prepad med voljo ljudstva in intencami vlade tako velik. V ZL zato zahtevamo sklic posvetovalnega referenduma. V Sloveniji ima oblast ljudstvo!

Včeraj smo vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o trgovinsko-investicijskih sporazumih CETA (s Kanado) in TTIP (z ZDA). Državni zbor ima namreč po zakonu pravico do razpisa posvetovalnega referendum o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane. Sporazuma CETA in TTIP zaradi možnih negativnih posledic za okolje, družbo in demokracijo vsekakor sodita v ta okvir. Za datum referenduma predlagamo nedeljo, 4. december.

The post ZL: Zahtevamo referendum o sporazumih CETA in TTIP appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Politiki, ki se zavzemajo za sklenitev prostotrgovinskih sporazumov, v vsem tem času niso predstavili niti ene resnične koristi, ki bi jo lahko od trgovinskih sporazumov pričakovali državljani. Vsi razlogi, ki jih naštevajo, so zgolj in samo v korist korporacij in političnih elit, ki se iz njih napajajo.

Še več, celo analiza, ki jo je dala narediti sama naša vlada, je pokazala, da si Slovenija ne more obetati niti tistih koristi, s katerimi svoje državljane prepričujejo politiki v zahodnoevropskih državah.

Pa poglejmo, kakšne “koristi” si lahko obetamo MI:

ROMUNIJA

Po letih protestiranja prebivalcev jim je vlada prisluhnila ter ni dovolila, da se odpre rudnik zlata, ki bi ogrozil okoliško naravo. Ker pa je Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži za kar 4 milijarde dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar vse kaže na zmago korporacije.

URUGVAJ

je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozorila o škodljivosti kajenja. Zaradi tega je Philipp Morris, največji proizvajalec cigaret na svetu, vložil tožbo na arbitražnem sodišču in od države zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tudi v tem primeru tožba še ni zaključena, a vse kaže, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.

KANADA

Eli Lily, peti največji farmacevtski gigant v ZDA, toži Kanado za 481 milijonov dolarjev. Zato, ker so kanadska sodišča od farmacevta zahtevala da pri patentiranju upošteva kanadske standarde.

ZDA

Korporacija TransCanada toži ZDA za vrtoglavih 15 milijard dolarjev, ker jim je bilo zavrnjeno dovoljenje za izgradnjo naftovoda. Uprli so se namreč ameriški staroselci, za katere takšna gradnja predstavlja poseg v njihov življenjski prostor.

ARGENTINA

Ameriško podjetje Azurix je od Argentine iztožilo 165 milijon dolarjev, ker je Argentina poskušala prekiniti pogodbo o oskrbi z vodo. Razlog je bilo slabo oskrbovanje vodovodov, zdravstvena tveganja in vse višja cena za vse manj pitno vodo.

Še in še je primerov, kjer korporacije s pomočjo nepreglednih zasebnih arbitraž zahtevajo in dobivajo vrtoglave vsote dvakoplačevalskega denarja. Ko poskuša sodstvo neke države ali pa celo politika zaradi pritiska nezadovoljnih državljanov nevzdržno stanje popraviti, korporacije iz tega pridobijo še večji dobiček. Odškodnine pa zopet plačuje prebivalstvo oškodovane države.

To prakso želijo uzakoniti v Evropi in to prakso želi uzakoniti naša vlada. Zato zaustavimo podpis prostotrgovinskih sporazumov!

The post Špela Peršl Mlakar: Gre za korporacije, 15.9.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Bomo postali ujetniki transnacionalnih korporacij?

Evropska unija namerava v kratkem podpisati dva prostotrgovinska sporazuma; enega s Kanado (CETA – Comprehensive Economic Trade Agreement) in drugega z ZDA (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership). Uradna razlaga je, da bo to prineslo nova delovna mesta in povečano gospodarsko rast. Vendar si lahko dejanske koristi od sporazumov obetajo ne delovni ljudje, ampak transnacionalne korporacije. TTIP in CETA sta v resnici orodje korporacij za osvajanje novih in deregulacijo obstoječih trgov z namenom povečevanja dobičkov. Glavni razlogi, ki kažejo na to, da bomo, v kolikor državljani dovolimo podpis škodljivih sporazumov, postali ujetniki korporacij, so:

Moč investitorjev, da tožijo neodvisne države.

Najbolj nevaren del sporazumov je pravica tujih investitorjev, ki bi lahko na posebnih ad hoc razsodiščih tožili suvereno državo, v primeru, da bi le-ta sprejela neko zakonodajo, zaradi katere bi investitorji izgubili del dobička. Ta mehanizem, imenovan »poravnava spora med vlagateljem in državo« (Investor State Dispute Settlement – ISDS) izenačuje pravni status investitorja z nacionalno državo, kar je grožnja najbolj elementarnim načelom demokratične ureditve na obeh straneh Atlantika. Mehanizem je bil sicer s strani EU predlagan v milejšo različico (International Court System – ICS), ki pa ima enako logiko, ZDA pa sicer vztrajajo na prvotni različici. S tem mehanizmom bi investitor lahko tožil državo, ki bi spremenila neko zakonodajo, zaradi katere bi izgubil del dobička. Tovrstni mehanizmi so sicer že vgrajeni v številne bilateralne sporazume. Za primer: francosko podjetje Veolia, ki je imelo 15-letno pogodbo za odstranjevanje odpadkov v Aleksandriji, je zaradi izgube dobička tožilo državo Egipt, ker je le-ta na nacionalni ravni uskladila višino plač v zasebnem in javnem sektorju z inflacijo.

Korporacije bi imele možnost sodelovanja pri pripravi novih zakonov.

Tako imenovano regulativno sodelovanje pomeni, da bi predstavniki korporacij imeli možnost oblikovati zakone v skladu s svojimi interesi in posegati v obstoječe postopke oblikovanja in sprejemanja zakonodaje v posameznih nacionalnih državah, kar predstavlja neposredno grožnjo demokraciji in vladavini prava.

Ogrožene bi bile delavske pravice in delovna mesta.

ZDA še vedno ne priznavajo osnovnih delavskih pravic; do sedaj so ratificirale le dva od skupno osmih osnovnih standardov dela ILO (International Labour Organisation). Za gospodarstvo bi bili tovrstni sporazumi priložnost za selitev proizvodnje na področje z nižjimi plačami in najnižjo stopnjo delavskih pravic. Zato večja konkurenca in »tekma do dna« lahko postane nevarnost za množične izgube delovnih mest. Tovrstno izgubo že poznajo delavci iz ZDA, ki so v prvih 12 letih letih obstoja sporazuma NAFTA med ZDA, Kanada in Mehiko, izgubili neto več kot miljon delovnih mest v ZDA in znatno znižanje plač nadaljnih nekaj miljonov delavcev (študija Economic Policy Institute iz Washingtona).

Deregulacija prehranske varnosti.

Evropski predpisi na področju prehranske varnosti – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, z uporabo hormonov pridelanega govejega mesa, so med glavnimi tarčami poslovnih skupin, ki si v okviru pogajanj o TTIP prizadevajo za njihovo odpravo. V središču spora je »načelo previdnosti«, ki ga EU uporablja pri določanju standardov na področju varnosti živil in v praksi pomeni, da mora podjetje, ki na trg želi dati potencialno nevaren proizvod, dokazati, da je proizvod varen in ne, da bi bil javni organ tisti, ki bi moral dokazovati nevarnost proizvoda, kot to velja v ZDA. Predpisi EU za nadzor nad hormonskimi motilci (kemikalije, ki vplivajo na človeški hormonski sistem) določajo najvišjo stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi onemogočila 40% izvoza hrane ZDA v Evropo. Več kot jasno je, zakaj si ZDA prizadeva za umik tega nadzora.

Grožnja okoljskim predpisom.

Vsak scenarij o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija priznava, da bi tako povečanje ogrozilo tako naravne vire kot biološko raznolikost. Tako je npr. ameriška Agencija za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po l. 1976! In medtem, ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1.200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi. Tak režim neposredno vpliva na izjemno stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem. Ameriška vlada v okviru pogajanj o TTIP spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv ter direktive EU o obnovljivi energiji. Tudi načrtovana poglavja o energiji in surovinah povečujejo odpor do TTIP, saj bi med drugim onemogočila doseganje ciljev o klimatskih spremembah, ki so bili dogovorjena v preteklem letu v Parizu.

Odprtje trgov na področjih javnih storitev in javnih naročil

pomeni, da bi se lahko za posle v javnih sektorjih potegovale tudi transnacionalne korporacije, kar vodi naravnost v privatizacijo tako izjemno pomembnih sektorjev, kot so zdravstvo, izobraževanje in oskrba z vodo. Zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo TTIP predstavlja na področju zdravstva, se je pojavila tudi znotraj same Evropske komisije. Vodja enote za zdravstvene sisteme pri Evropski komisiji, Bernie Merkel je že leta 2013 na Evropskem zdravstvenem forumu javno opozoril, naj ne gojimo nobenih iluzij o zviševanju standardov na področju zdravstvene oskrbe ali dobave zdravil: »Zapomniti si morate, da Amerika dobro deluje za tiste z denarjem, za tiste brez njega pač ne tako zelo«.

Pogajanja o TTIP od vsega začetka potekajo v strogi tajnosti. Javnost nima dostopa do dokumentov v zvezi s pogajanji. Še celo evropskim parlamentarcem in vladnim uradnikom držav članic je dovoljen dostop do dokumentov le v za to določenih bralnih sobah, kjer velja stroga prepoved vsakršnega kopiranja ter odnašanja informacij v javnost.

Očiten je vpliv velikega kapitala (big business) na tajna pogajanja. Pri več kot 90% srečanj v okviru pogajanj glede TTIP, so bili prisotni in slišani le predstavniki podjetij. Predstavniki potrošniških in sindikalnih organizacij so imeli nasprotno, le nekajkrat priložnost izraziti svoja stališča.

Ne pozabimo, da je peticijo Evropske iniciative proti TTIP in CETA do danes (24.7.2016) podpisalo že 3.488.269 državljanov EU, kar za več kot trikrat presega pogoj za evropsko državljansko pobudo, ki je po Lizbonski pogodbi orodje za sodelovanje državljanov pri oblikovanju politike EU.

V Evropski uniji državljani še vedno protestirajo, za jesen se napovedujejo novi protesti. Širom Evrope se mobilizirajo številne civilne organizacije, nevladna gibanja, sindikati, politične stranke, ki nasprotujejo sporazumom, kot sta TTIP in CETA. Pridružujejo se jim številne regionalne in občinske oblasti, ki so do danes razglasile že več kot 1908 območij brez TTIP po vsej Evropi. In v zadnjem mesecu je kot prvo slovensko mesto in eno prvih v vzhodni polovici EU postalo območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov Celje, nekaj dni zatem pa še Maribor!

In sprašujem se – le katero bo naslednje?

Mateja Hočevar,
članica Iniciative za demokratični socializem

The post Mateja Hočevar: Bomo postali ujetniki transnacionalnih korporacij? 1.9.2016 appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Po letih pogajanj za tesno zaprtimi vrati je napočil odločilni trenutek: Vlada in Državni zbor bosta v septembru odločala o usodi sporazuma CETA.

Potiho in daleč od oči javnosti se je CETA – TTIP v kanadski preobleki – znašla na mizah naših politikov. Evropska komisija zdaj zahteva, da članice EU hitro in brez razprave sprejmejo sporazum CETA, ki korporacijam daje pravico, da tožijo našo državo in krojijo našo prihodnost glede na lastne dobičkarske želje.

Odločno nasprotujemo kakršnemukoli sporazumu, ki postavlja pravico korporacij do dobička nad naše pravice do zdrave in varne hrane, čistega okolja in socialne varnosti.

Skupaj bomo pred Državnim zborom zahtevali, da naši poslanci zastopajo naše interese in zavrnejo sporazum CETA.

PRIDRUŽI SE NAM!

The post 15.9.2016: Ne v našem imenu! #stopCETA appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.

Problematično je tudi dejstvo, da je predsednica odbora iz vrst stranke SMC na sejo odborov uradno povabila zgolj elite! Kljub izraženi želji predstavniki sindikatov, Zveze potrošnikov Slovenije, Umanotere in evropski poslanec Igor Šoltes niso prejeli uradnega vabila. Tega sta prejela zgolj predstavnik Evropske komisije in predstavništvo komisije v Sloveniji!

Predstavnik Evropske komisije je svoj obisk na odboru najavil šele včeraj in se je v Državnem zboru ustavil zgolj mimogrede! V času, ki ga je namenil seji, na zastavljena vprašanja poslancev in poslank ni utegnil odgovarjati, potem ko je ponovil klasično reklamno zgodbo o tajnih sporazumih. Med drugim je povedal, da je “CETA najboljši trgovinski sporazum do sedaj.”

Nič boljši pa ni bil državni sekretar iz MGRT, A.Cantarruti, ki je dejal, da je »naloga MGRT pomoč gospodarstvu, žal bodo vplivi na okolje in pravice, ampak je naša naloga, da pomagamo podjetjem.«

Združena levica je na odboru odločno opozarjala na škodljiv arbitražni mehanizem ICS, na zniževanje delavskih, socialnih in prehranskih standardov ter na škodo za okolje in socialno državo, ki bo nastala zaradi sprejetja sporazumov. Predstavnik komisije je na to temo lakonično dejal, da bo prav večletna poizkusna, “začasna” raba sporazuma omogočila, da bomo sporazum kasneje lažje potrdili še v Državnem zboru.

V zaključku je koalicija zamenjala pet točk priporočila Združene levice s svojimi, črtala zahtevo po objavi vsebine pogajanj o sporazumu CETA in zahtevo po izvedbi referenduma. To je naredila po hitrem postopku in praktično brez razprave. Na vprašanje, kdo bo nosil posledice in odgovornost, ko bo CETA stopila v veljavo s trikom začasne rabe, simptomatično niso odgovorili.

Nespremenjeno je ostalo zgolj priporočilo, da naj se zagotovi dovolj časa za kvalitetno preučitev in obravnavo sporazumov. Ob tem se zdi, da so članice in člani odbora pozabili na to, da bo CETA sprejeta že 26. oktobra. Oziroma kot je na današnji seji dejal dr. Matej T. Vatovec: »Kako naj bi se poslanci oktobra odločali o 1.600-stranskem dokumentu, ki ni niti končan, kaj šele preveden?!«

V Združeni levici bomo naredili vse v naši moči, da korporacijam v sodelovanju z Evropsko komisijo in ZDA ne bo uspelo! Zahtevali bomo posvetovalni referendum, saj morajo zadnjo besedo imeti državljani in državljanke.

The post ZL: Vladno hitenje s sporazumoma CETA in TTIP se nadaljuje! appeared first on Iniciativa za demokratični socializem.