V torek, 28. marca, je mestna oblast uresničila svojo napoved in odstranila kip Györgyja Lukácsa v Budimpešti. Gre za nesprejemljiv poseg v madžarski in širši evropski zgodovinski spomin.
Lukácsa bo nadomestil kip Svetega Štefana, ustanovitelja madžarske države. Poveličevanje velikomadžarske zgodovine je vladajočima strankama Fidesz in Jobbik vsekakor bolj blizu kot pa spomenik filozofu judovskega rodu, postavljen na območju nekdanjega geta, v katerem so madžarski Judje prebili drugo svetovno vojno.
György Lukács je kot utemeljitelj tradicije zahodnega marksizma eden najvplivnejših teoretikov, ki so ključno prispevali k razvoju marksistične misli. Bil je med prvimi, ki so razrahljali rigidno ekonomistično razumevanje Marxa in razpon marksističnih tem kreativno širil na raznovrstna področja, kot so kultura, literatura in znanost.
Hkrati je bil med vrstami teoretikov v izjemnem položaju tudi spričo svoje vztrajne vpletenosti v realno politiko. Bil je udeleženec madžarske revolucije in kulturni minister v vladi Bela Kuna v kratkotrajni Madžarski sovjetski republiki v letu 1919, vojna leta preživel v Rusiji in se leta 1956 znašel v še eni propadli revolucionarni vladi, tisti Imreja Nagyja.
Ravno po zaslugi ljudi, ki so se bili od poraza v poraz pripravljeni trudoma boriti naprej, je postal naš svet malenkost boljši. Že samo iz tega razloga si zaslužijo, da se jih spominjamo.
In če so postali z vzponom desnega populizma različni poskusi potvarjanja in izkrivljanja tovrstne zgodovine precej vsakodneven pojav, pa gre pri Lukácsevi odstranitvi za nič manj kakor za njen izbris, primeljiv s potezami diktatorskih režimov ali najhujših ekscesov postsocialističnih tranzicij.
Madžarska počasi postaja kombinacija obojega.
