Foto: Žurnal 24
V ZL menimo, da je sklep, ki podeljuje Slovenski vojski izredna policijska pooblastila na osnovi lani spremenjenega Zakona o obrambi, nepotreben in nevaren ukrep. Predlog vlade namreč ne temelji na dejanskem stanju, ampak na neutemeljenih špekulacijah o prihodnjem razvoju dogodkov. Trenutno je na našem ozemlju manj kot 300 t. i. prebežnikov, ki zasedajo 3,5 % razpoložljivih nastanitvenih zmogljivosti.
V zadnjih dveh dneh je v Slovenijo vstopilo 769 beguncev ali četrtina avstrijske dnevne kvote. Zaradi dogovora o ustavljanju beguncev v Makedoniji ni pričakovati povečanja. Ker torej ne begunci ne prebivalci Slovenije nismo dodatno varnostno ogroženi, bistvo predlaganega ukrepa pa je stopnjevanje represije nad begunci, gre za popolnoma nepotreben in nesorazmeren ukrep.
Stopnjevanje represije ni le v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom, ki države obvezuje, da pomagajo beguncem, ampak ustvarja pogoje za povečan obseg tihotapljenja ljudi. Vladna politika torej ustvarja problem, ki ga bo nato reševala z represivnimi ukrepi, tj. z vojaškimi patruljami in bodečo žico na »zeleni meji«. Pri tem je treba spomniti, da so predhodne vlade v letih 2002 in 2003 tihotapljenje t. i. »ilegalcev« obvladale brez kakršnega koli angažiranja vojske. Dejstvo, da ukrep uvaja »levosredinska vlada«, pa kaže na to, kako izrazit je zasuk v desno znotraj celotnega političnega razreda.
Primeren odziv vlade bi bilo povečanje začasnih trajnih namestitvenih zmogljivosti za ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito. V nasprotju z Avstrijo, ki naj bi sprejela 100.000 oseb, je v Sloveniji do konca januarja v povezavi s sedanjo krizo za zaščito zaprosilo 158 oseb, pri čemer se velika večina prošenj ne odobri. Tudi zato je strah pred morebitnim povečanjem prosilcev za azil zaradi avstrijskih ukrepov popolnoma neutemeljen. Četudi bo morda prišlo do izrazitega povečanja števila prošenj, te ne bodo presegle realne zmožnosti družbe, da jih integrira. Za to je treba namesto koncentracije več tisoč oseb v halah in šotoriščih poskrbeti za manjše, razpršene namestitve, v katerih si bodo begunci sami organizirali vsakdanje življenje, kakršne poznajo na primer našem neposrednem zamejstvu. To bo tudi bistveno povečalo varnost beguncev in zmanjšalo potrebe po neposrednem policijskem nadzoru.
Slovenija je žal postala tipična žrtev »višegrajskega sindroma«, pojava, ko je odpor proti beguncem največji tam, kjer je beguncev in tujcev najmanj. Namesto, da bi se vlada Mira Cerarja se tej nevarni tendenci ni uprla, ampak jo s širjenjem strahu in zaostrovanjem represije še zaostruje. Pri tem nima naše privolitve!
