Trenutna zakonodaja socialno ogroženih ne ščiti pred deložacijami. Zaradi nezmožnosti plačila manjših zneskov, jim grozi deložacija s prodajo nepremičnine, v kateri živijo, ali deložacija iz najemniškega stanovanja. Ker je takih tragičnih zgodbo veliko, smo v Združeni levici danes v državnozborsko proceduro vložili nabor priporočil, s katerimi Vlado RS zavezujemo, da v slovensko zakonodajo v treh mesecih prenese konkretne rešitve, ki smo jih oblikovali, in s tem ustrezno zaščiti socialno ogrožene. Ob tem pa Vlado RS pozivamo, da pripravi strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti.
Dr. Franc Trček: ”Slovenija že dolgo časa ni več socialna država, kar potrjujejo številne deložacije, kot tudi dejstvo, da se vlada Mira Cerarja in vlade pred njo niso nikoli zares ukvarjale s problematiko revščine in socialne izključenosti. Zato od vlade zahtevamo, da izvede ukrepe, ki bodo socialno ogrožene ščitili pred deložacijami, ter oblikuje strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti.”
V SLOVENIJI SKORAJ VSAK TRETJI DAN NOVA DELOŽACIJA
Vedno več je primerov, ko se socialno ogroženi posamezniki in družine, ki ne zmorejo več plačevati položnic, najemnine ali obrokov za stanovanjski kredit, znajdejo v postopku deložacije. Na naraščajočo problematiko brezdomnosti in socialne izključenosti, zaradi prisilnih izselitev in nesposobnosti države, da poskrbi za ljudi, opozarja tudi Varuh človekovih pravic.
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se na letni ravni število tovrstnih deložacij giblje med 80 in 140. V povprečju torej v Sloveniji do deložacije pride skoraj vsak tretji dan. A Vlada RS in pristojna ministrstva zakonske rešitve, ki bi zagotovile, da do prisilnih izselitev sploh ne bi prihajalo, do danes pravzaprav niso niti iskala. Država se s pomoči potrebnimi osebami in družinami ukvarja šele po tem, ko so že bile prisilno izseljene.
ZARADI NEKAJ 100€ DOLGA SE LAHKO PRODA NEPREMIČNINA, V KATERI ŽIVIŠ
Največja pomanjkljivost naše zakonodaje se kaže v odsotnosti varovalk v primerih deložacij, do katerih prihaja zaradi prodaj nepremičnin, v katerih dolžnik in njihove družine bivajo. Že zaradi nekaj 100€ dolga lahko pride do prodaje nepremičnine, v kateri socialno ogorženi živijo. V teh primerih so prepogosto ogrožene ali pa popolnoma spregledane in povožene temeljne pravice dolžnika in družine, kot so dostojanstvo, zdravje ali osnovna ekonomska in socialna eksistenca.
Trenutna zakonodaja upošteva predvsem interese upnikov, medtem ko ustreznih varovalk, ki bi zaščitile socialno ogrožene posameznike in družine pred deložacijami, sploh ni ali pa so neustrezne in pomanjkljive.
Številne države poznajo več vrst varovalk, ki ščitijo socialno ogroženega dolžnika. V Združeni levici ne vidimo nobenega razloga, da ne bi socialno ogroženih pred deložacijami zaščitila tudi Slovenija. Med možne in v tujini že uveljavljene varovalke spodijo: meja, pod katero sodna prodaja ni možna (Velika Britanija), omejitev izvršbe (Nemčija), daljši odlog izvršbe (Francija, Hrvaška), podrejenost izvršbe na nepremičnine (Finska, Madžarska, Poljska).
V veljavni zakonodaji bi bilo nujno potrebno zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti – da se za izvršilno sredstvo najprej predlagajo vse druge zakonske možnosti ter da se deložacija in prodaja nepremičnine ne dovoli v primerih, ko bi se ogrozile temeljne pravice dolžnikov in njihovih družin oziroma v primerih, ko so razlog za deložacijo in prodajo nepremičnine nesorazmerno nizki dolgovi.
BOLJŠO ZAŠČITO POTREBUJEJO TUDI NAJEMNIKI
Stopnja tveganja revščine je pri osebah, ki živijo v najemnih stanovanjih zelo visoka. Veljavna zakonodaja tudi najemnikov stanovanj, ki niso sposobni plačati najemnine zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, ne varuje ustrezno, saj ne preprečuje deložacij in ljudem ne pomaga prebroditi hudih stisk, v katerih se znajdejo.
Čeprav stanovanjski zakon določa nekatere varovalke, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne, so se le te v praksi izkazale za nezadostne in pomanjkljive. Še slabše je za najemnike drugih stanovanj, kjer niti najbolj osnovne varovalke, ki bi ščitile najemnike pred deložacijami, niso določene.
ZL VLADI PREDLAGA NAJBOLJŠE EVROPSKE REŠITVE
Podatki o naraščajočih socialnih stiskah, o vedno večjem številu revnih zaposlenih, o naraščajočem številu deložacij, o pomanjkanju neprofitnih stanovanj, o vedno bolj ostrih pogojih za upravičenost do socialnih transferjev idr., jasno kažejo, da Slovenija nima nobene vizije ne strategije, kako revščino in socialno izključenost izkoreniniti. Zato smo v Združeni levici podlagi najboljših evropskih rešitev pripravili nabor ukrepov, ki jih v obliki priporočil nalagamo vladi v izvajanje:
- Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe zakonodaje, ki ureja postopek izvršbe in zavarovanja ter postopek davčne izvršbe, ki bodo ustrezno zaščitili socialno ogrožene dolžnike v primerih, ko je kot sredstvo izvršbe predlagana prodaja nepremičnine, v kateri dolžnik biva. Zakonodajne spremembe naj preprečijo izvršbo v primerih, ko bi deložacija ogrozila osnovno materialno in socialno eksistenco dolžnika in njegove družine. Spremembe naj zagotovijo tudi ustrezne varovalke, ki bodo prodajo nepremičnine določile kot zadnje možno sredstvo izvršbe in ki izvršbe na nepremičnino ne bodo dopuščale v primerih, ko gre za nesorazmerno nizke dolgove. Socialno ogroženim dolžnikom naj se v takšnih primerih zagotovi brezplačna pravna pomoč, v postopek pa naj se vključijo tudi pristojni centri za socialno delo;
- Vlad RS naj v roku treh mesecev pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in druge potrebne pravne podlage, s katerimi bo zagotovljena ustrezna zaščita socialno ogroženih najemnikov stanovanj, ki jim zaradi šibkega materialnega in socialnega statusa, katerega posledica je nezmožnost plačevanja najemnine in stanovanjskih stroškov, grozi deložacija. Zakonodajne spremembe naj zagotovijo ustrezne varovalke, ki bodo preprečile deložacije v primerih, ko bi bila zaradi tega ogrožena osnovna materialna in socialna eksistenca dolžnika in njegove družine ter naj na zakonski ravni zagotovijo posebno obliko subvencij, ki bodo za čas utemeljene nezmožnosti plačevanja najemnine, preprečevale deložacije in zagotavljale enako obravnavo vseh socialno ogroženih najemnikov.
- Vlada RS naj v roku treh mesecev pripravi strategijo za odpravo revščine ter socialne izključenosti, ki naj vključuje konkretne rešitve in časovnico njihove izvedbe.
