Pred sedmimi meseci je poslanska skupina Združena levica prek parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko sprožila pobudo za priznanje Palestine, ki sicer ni bila sprejeta. Sprejeti so bili sklepi, ki so vladi naložili pripravo aktov o priznanju Palestine. Od tedaj kljub načelni podpori priznanju Palestine ni naredila nič. Z vedno novimi izgovori je odlagala kakršna koli dejanja. Najprej, da je treba počakati izid izraelskih volitev, nato, da nimamo denarja za pomoč ob priznanju, in nazadnje, da bi Palestino priznalii v paketu z drugimi državami oziroma se pridružili iniciativi drugih. Ker menimo, da je tako zavlačevanje nevzdržno glede na stanje na palestinskih ozemljih, smo danes v Združeni levici s podporo Zavezništva Alenke Bratušek in Socialnih demokratov v parlamentarno proceduro vložili Akt o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države.
S priznanjem Palestine bi se Slovenija pridružila 135 državam članicam Organizacije združenih narodov (OZN), ki so Palestino že priznale. Te države predstavljajo 70 odstotkov držav članic OZN in skupaj zastopajo 82 odstotkov svetovnega prebivalstva. Med njimi so tudi članice Evropske unije: Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Zadnja je Palestino dne 30.10.2014 priznala Švedska. Švedska ministrica za zunanje zadeve Margot Wallströmi je ob tem dejala, da je odrekanje mednarodnega priznanja Palestini zaradi Izraelske okupacije v nasprotju z mednarodnim pravom, in pozvala vse preostale države, naj sledijo švedskemu vzoru. Z dejanji v smeri priznanja so sledili parlamenti številnih države EU: Belgije, Irske, Francije, Portugalske, Španije in Velike Britanije. Palestina je od novembra 2012 opazovalka v OZN, od aprila 2015 pa članica Mednarodnega kazenskega sodišča. Maja 2015 je z državo Palestino prvo dvostransko pogodbo sklenil tudi Vatikan. Večina sveta je torej že priznala pravico Palestincev do samoodločbe in lastne države, ki jim pripada v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.
Mednarodna skupnost vse jasneje izraža težnjo po priznanju Palestine, ki je skladna s pozivi palestinskih predstavnikov. Priznanje je potrebno z mednarodno pravnega vidika, ker Palestina potrebuje formalni status, ki ji bo dal legitimnost za enakopravna pogajanja z Izraelom. To je edina možnost za ohranitev in nadaljevanje mirovnega procesaj in uresničitev rešitve dveh držav. Brez priznanja so se namreč Palestinci prisiljeni pogajati o svojem statusu, ne pa o načinu, kako formalno urediti organiziranost dveh držav.
Odbor za zunanjo politiko v slovenskem parlamentu je novembra lani s konsenzom večine koalicijskih poslanskih skupin izrazil pripravljenost za priznanje Palestine. Razvoj dogodkov jasno kaže, da je vsakršno odlašanje mednarodne skupnosti v tej zadevi dodatna blokada na poti do razrešitve humanitarne krize na Bližnjem vzhodu. V Združeni levici pričakujemo širok konsenz na matičnem parlamentarnem delovnem telesu, in večinski pozitivni izid glasovanja za priznanje Palestine na plenarnem zasedanju Državnega zbora. Zasledujemo en sam cilj: palestinskemu ljudstvu omogočiti emancipacijo in pravico do samoodločbe.
Ob vložitvi akta je palestinski ambasador Salah Abdel-Shafi na novinarski konferenci zavrnil navedke, ki so jih izpostavljali predstavniki vladne koalicije, da je ovira priznanju Palestine pomanjkanje sredstev za denarno pomoč, ki bi spremljala priznanje. Ambasador je poudaril, da je “finančna pomoč popolnoma brez pomena. Vse, kar potrebujemo, je formalni, pravni status. Brez tega nam nobena sredstva ne morejo pomagati.” Ob tem je napovedal, da bo po priznanju Palestina nemudoma odprla svoje veleposlaništvo v Sloveniji.
Poslanska skupina Združena levica,
v Ljubljani, 22.06.2015