ZL: Proti višanju šolnin za doktorski študij

šolnineŠolnine za doktorski študij so se v zadnjih 10 letih ponekod zvišale za več kot 100 odstotno. Ukrepi oblasti pa ta trend še pospešujejo. Namesto, da bi zagotavljali sistemsko financiranja študija, ki bi omogočilo nadaljnje šolanje najbolj perspektivnim študentom, so postavili sistem, ki namesto znanja postavlja kot skoraj izključni kriterij socialni položaj študenta in finančno zmožnost plačevanja šolnine.

Miha Kordiš: “Doktorski študij že dolgo ne ustreza načelom vsem enako dostopnega kvalitetnega javnega izobraževanja. Visoke šolnine in manko državnega financiranja so vrata študija zaprle za vse, ki si zaradi svojega socialnega položaja tega ne morejo privoščiti.“

Lani jeseni se je po triletni vrzeli, ki je mnogim onemogočila nadaljevanje študija, končno vrnilo sofinanciranje doktorskega študija. Vendar je lanskoletni razpis za študente prinesel ogromno negativnih učinkov in težav – povzročil je nepravične stroške in številnim kandidatom zaradi birokratskih ovir onemogočil izobraževanje na tretji stopnji, na drugi strani pa pospešil rast šolnin.

Kdo si lahko privošči 5500 evrov za 1. letnik študija?

Za kar 7 od 21 doktorskih študijskih programov bo Univerza v Ljubljani po trenutnih podatkih v letu 2017/18 za prvi letnik študija zaračunala 5500 EUR. Kar pomeni, da najvišji znesek sofinanciranja iz lanskega leta, ki je znašal 4000 EUR, ne pokrije niti osnovne šolnine.

Šolnine so v zadnjih 10 letih zaradi potez oblasti strmo rasle. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je šolnina v šolskem letu 2007/08 znašala 1.961,28 EUR, v šolskem letu 2010/11 je šolnina za prvi letnik znašala že 4.190,00 EUR, v letu 2016/17 pa 4.750,00. Za naslednje leto je napovedana šolnina 5.500,00 EUR za prvi letnik, ter 4.725,00 in 4.500,00 za drugi in tretji. Šolnine so se Ekonomski fakulteti torej v 10 letih več kot podvojile. Zato je ponovno potrebno uvesti normirane šolnine, ki sofinanciranje pogojujejo z najvišjim zneskom šolnine.

Najboljši študenti morajo imeti možnost brezplačnega študija

Lani novembra sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu je končno zagotovila zakonsko podlago za proračunsko financiranje izvajanja doktorskega študija na javnih univerzah. Ta možnost ne sme ostati le na papirju, kajti le v celoti brezplačen študij za najboljše študente in ne nepredvidljive sheme sofinanciranja lahko zagotovijo, da bo študij enako dostopen vsem.

Ministrstvo za izobraževanje bi moralo Uredbo o sofinaciranju doktorskega študija uskladiti z zakonom v dveh mesecih, a s tem – kot je to že v navadi – zamuja. Zato v Združeni levici zahtevamo, da v novi uredbi že z naslednjim študijskim letom najboljšim študentom zagotovimo v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah.

4 zahteve za razvoj doktorskega študija

V Združeni levici zato na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslavljamo štiri zahteve, uresničitev katerih bi pomenila velik korak za razvoj:

  1. Študentje, ki se bodo izpisali iz študijskega programa, ker sofinanciranja niso pridobili, s tem ne smejo imeti dodatnih stroškov, fakultete pa jih ne smejo terjati za šolnine;
  2. Poleg kritja šolnine naj sofinanciranje omogoči denarno spodbudo, ki bo pomagala pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov;
  3. Znova naj uvede normirane šolnine, saj se bo s tem zajezil strm trend dviganja šolnin na doktorski ravni;
  4. Ministrstvo naj v skladu z novim zakonom zagotovi v celoti brezplačen doktorski študij na javnih univerzah že z letom 2017/2018.

Birokratske ovire študentov ne smejo odvračati od študija

Vse zahteve Združene levice izhajajo iz izkušenj lanskega razpisa in analize različnih načinov sofinanciranja doktorskega študija. Lanski razpis, ki je bil za študente objavljen šele sredi oktobra, torej po tistem, ko so se študentje na tretjo stopnjo že morali vpisati in še preden so natančno izvedeli, kakšni so pogoji za pridobitev sofinanciranja, je študente bolj odvračal kot spodbujal k nadaljevanju študija. Zaradi nejasnosti se številni niso vpisali. Tistim, ki so se vpisali pa sofinanciranja niso pridobili in so se iz študijskega programa morali izpisati, pa so nekatere fakultete od študentov zahtevale plačila od nekaj 100 pa do 1500 evrov. Ker je sofinanciranje za večino študentov šele pogoj za doktorski študij, mora biti postopek izveden pravočasno in študentom omogočeno, da se v primeru nepridobitve sofinanciranja brez težav in dolgov izpišejo.

Miha Kordiš je kot ključno izpostavil zadnjo zahtevo: “Če želimo, da bo v izobraževalnem sistemu veljal kriterij sposobnosti, moramo tudi doktorski študij narediti brezplačen in ga s tem vsaj načelno odpreti za vsakogar. V nasprotnem primeru veljajo zgolj finančni kriteriji, ki favorizirajo tiste iz bolj premožnejših družin.”

Deli.