V Sloveniji prekarnost postaja čedalje večji problem. Od začetka krize se je število zaposlitev v državi zmanjšalo za 11%, v istem času pa se je število s.p.-jev povečalo za kar 20%, če agencijskega dela niti ne omenjamo. S.p.-ji, agencijski delavci in drugi prekarci so prikrajšani praktično za vse delavske pravice: nimajo pravice do bolniške, plačanega dopusta, 8-urnega delovnika, delodajalec jih lahko odpusti iz danes na jutri brez kakršnekoli odpravnine.
V posameznih panogah prekarnost postaja prevladujoča oblika zaposlitev. Zadnja akcija Inšpektorata za delo v medijskih hišah je pokazala, da v desetih največjih hišah ob 900 zaposlenih dela še 600 stalnih pogodbenikov, večina prisilno in lažno samozaposlenih, z vsemi elementi delovnega razmerja, a pod neprimerno slabšimi pogoji od njihovih redno zaposlenih kolegov.
Zaplete pa se pri ukrepanju. Inšpekcija namreč po zdajšnji zakonodaji v primerih, ko odkrije prikrito delovno razmerje, ukrepa z izdajo prepovedne odločbe, dokler delodajalec ne odpravi kršitve. A delodajalci po navadi ukrepajo tako, da delavca enostavno odpustijo ali pa ga zaposlijo prek kake agencije za zaposlovanje.
V ZL smo zato na pobudo Sindikata novinarjev pripravili spremembo 19. člena Zakona o inšpekciji dela, s katerim spreminjamo ukrepanje inšpekcije. Ta po novem ne bo več v takih primerih izdajala prepovednih odločb, ampak bo delodajalcu odredila, da delavca, ki se je znašel v prikritem delovnem razmerju, tudi redno zaposli. Delodajalec kršitve ne bo več mogel opraviti tako, da bo delavca odpustil, ampak ga bo moral v treh dneh zaposliti.
Če je zakonodaja do zdaj šla na roko delodajalcem, ki svoje zaposlene izkoriščajo v prikritih delovnih razmerjih, bo po novem zakon na strani šibkejših.
To je pomemben korak v boju proti prikritim delovnim razmerjem in v boju proti prekernosti, v kateri je Slovenija zadnja leta na žalost postala evropska rekorderka.