Vlada se je danes ponoči odločila za izredno čuden korak. Na seji vlade, ki se je zaključila ob pol štirih zjutraj, je sprejela sklep, da bo zaradi logističnih težav pri s sprejemanju in napotovanju beguncev spremenila kar obrambni koncept države. Kljub temu, da javne razprave o ukrepu ni bilo, so danes številni strokovnjaki opozorili, da predlagana novela neskladna z ustavo in pravnim redom RS ter da omogoča nevaren poseg vojske na področje temeljnih svoboščin.
Pred tremi meseci, ko je vlada Mira Cerarja predstavila trofazni kontigentni načrt, smo v ZL opozarjali, da je ocena števila beguncev, ki bodo prišli v Slovenijo, nerealna. Po zaprtju madžarske meje in preusmeritvi toka beguncev proti Sloveniji se Vlada na naše pozive, da pripravi bolj realistično oceno migracij in bolj razdelan načrt, prav tako ni odzvala.
Danes je vlada po celonočnem zasedanju sporočila javnosti, da ne vidi druge možnosti, kot da poseže v sam koncept obrambe države, tako da vojski podeli policijska pooblastila in jo aktivira za varovanje meje in nadzorovanje toka beguncev. Ker je obramba države ustavna kategorija, Zakon o obrambi pa se sprejema z ⅔ večino, Vlada je predlagala, da lahko ⅔ navzočih poslank in poslancev podeli vojski policijska pooblastila, če menijo, da to zahtevajo varnostne razmere. To korenito spremembo temeljnega zakona na področju obrambe pa vladna koalicija sprejema čez noč v manj kot 24 urah, brez javne razprave.
V ZL ocenjujemo, da je predlagani ukrep nesorazmeren glede na trenutno situacijo in tudi neprimeren in sporen, predvsem v tistem delu, ki opredeljuje širše varovanje državne meje, s katerim se vojski omogoča tudi delovanje v notranjosti državnega ozemlja. Prav tako so sporne tri od štirih točk, ki opredeljujejo naloge in pooblastila. Z njo se vojski s policijskimi pooblastili omogoča opozarjanje, napotovanje, omejevanje gibanja oseb, uporaba prisilnih sredstev ter odpira pot za obvladovanje skupin in množic znotraj državnih meja. Kar pomeni, da bo vojska lahko v določenih razmerah, če bi tako presodilo ⅔ navzočih poslancev, poleg svojega primarnega delovanja (zaščita zunanjih meja pred zunanjim agresorjem) delovala kot policija. In to ne le v trenutni situaciji, ampak vsakič, ko bi tako ocenili. Jasnega kriterija ali izredne razmere, ki bi omogočale uporabo zakona, predstavlja nekaj 100 protestnikov na ulicah ali 5000 beguncev na meji ali nekaj povsem tretjega zakon ne opredeljuje.
Vladna koalicija je novelo zakona s podporo desne opozicije sprejela kljub temu, da takšne ureditve, kot je predlagana, nima nobena država, po kateri bi se lahko zgledovali. V Zvezni republiki Nemčiji vojska nima policijskih pooblastil, podporo lahko nudi le v logistiki. V Avstriji vojska ne sme intervenirati, temveč mora obvestiti policijo. To določa tudi veljavni Zakon o obrambi (37. člen). Več kot očitno je, da se Vlada Mira Cerarja zgleduje le po Orbanovi Madžarski, ki se je obdala z bodečo žico, nedavno dopolnila zakon o oboroženih silah, zakon o policiji in migracijah, s katerim se omogoča vojski izvajanje varovanja meje z določenimi policijskimi pooblastili, zdaj pa razmišlja o uporabi strelnega orožja proti migrantom.
Če bi si vlada Mira Cerarja resnično želela odzvati primerno na trenutno situacijo z begunci, bi to lahko uredila na primeren način z interventnim zakonom, ki bi bil uporabljen le enkratno. Namreč, za posebne situacije se sprejemajo interventni zakoni, kot sta bila zakon o ukrepih za odpravo žleda ali za krepitev stabilnosti bank. Ko smo imeli težave s plazovi, je bil sprejet zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega. Ko smo imeli težave s poplavami, je bil sprejet zakon o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravi posledic. In nenazadnje, ko smo imeli leta 1997 podobno ali pa bistveno večjo situacijo kot danes z begunci iz takratnih bivših republik Jugoslavije, smo sprejeli Zakon o začasnem zatočišču, ki je bil interventni zakon.
Danes pa se Vlada ne odziva z interventnim zakonom, ne s tem, da bi se vprašala, kaj operativno narediti, ampak tako, da spreminja Zakon o obrambi, ki bo omogočil, da se vojsko uporabi vsakič, ko bo vladajoča koalicija ocenila, da to zahtevajo varnostne razmere, morda tudi v popolnoma drugačnih okoliščinah, na primer ob političnih protestih.
V današnji razpravi smo s strani SDS in NSi slišali, da je zakon premalo jasen in določen, s strani SD in DeSUS, da takega zakona pred nekaj tedni ne bi podprli, s strani Nepovezanih poslancev pomisleke, da nadzor nad dejavnosti vojske ni dovolj jasno opredeljen. Nenazadnje je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora vztrajala, da je v zakonu kopica nejasnosti, ki niso bile odpravljene. Na vse te pomisleke in argumente, ki smo jih predstavili v Združeni levici, vlada ni ponudila zadovoljivega odgovora, a kljub temu nima nihče, razen Združene levice, poguma, da bi stisnil tipko proti.
Tako bo že jutri, mimo ustavno predvidnega roka, mimo javne razprave in pod izgovorom urgentnih razmer v veljavo stopil nedorečen, neusklajen, nejasen in potencialno nevaren zakon. Ki bo uresničil sanje marsikaterega avtokrata: odprl vrata za poseganje vojske v civilno sfero.
