Odbor za delo je danes obravnaval predlog Združene levice za dopolnitev Zakona o inšpekciji dela, po katerem bi moral delodajalec v primeru navideznih samozaposlitev delavcu v treh dneh izročiti pogodbo o zaposlitvi, ga prijaviti v socialna zavarovanja in mu v 15 dneh izplačati neporavnane prejemke in prispevke. V primeru zlorab agencijskega dela pa bo moral delavcu ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod najmanj enakimi pogoji, kot jih je delavec imel pri agenciji, tako da bo lahko delavec zaposlitev zavrnil in ostal pri agenciji.
Z dopolnitvijo zakona bi zaščitili prekarne delavce v prikritih delovnih razmerjih. Sedanja ureditev namreč dopušča podjetjem, da odpravijo kršitve zakonodaje (nezakonito najemanje delavca preko agencije brez dovoljenja, prisilni sp-ji) tudi tako, da ga preprosto odslovijo. Zato se v praksi dogaja, da taki delavci tudi po pravnomočno ugotovljeni kršitvi pristanejo na nadaljevanje nezakonitega izkoriščanja (nadaljnjega zaposlovanja na podlagi pogodb civilnega prava, zaposlovanja preko agencij, rednih zaposlitev pod neustreznimi pogoji).
Da je rešitev sprejeta aprila 2014 na predlog ministrstva (v isti sestavi, kot je današnja) v zakonu slaba, je postalo jasno takoj, ko se je začela uporabljati. Ministrstvo je k spremembi pozvalo inšpektorat za delo, februarja letos pa so vse poslanske skupine in vlada prejele poziv Sindikata novinarjev Slovenije s konkretnim predlogom spremembe. Zato je popolnoma nesprejemljivo, da ministrstvo in koalicija v zakonodajnem postopku, ki se je danes predčasno končal, nista ponudili nobene alternative predlogu Združene levice.
Zakon je koalicija na današnji razpravi zavrnila, poleg poslanca ZL ga je podprla le še nepovezana poslanka Mirjam Bon Klanjšček. Koalicija je predlog zavrnila na podlagi pravnih zadržkov, ki smo jih v zakonodajnem postopku odpravili. Namesto alternative je obljubila, da naj bi jeseni predlagala paket zakonov, ki bi vključeval tudi popravek Zakona o inšpekciji dela, vendar je predstavnik ZSSS na seji jasno povedal, da zaradi nesprejemljivosti drugih predlogov v paketu – med drugim naj bi predlagali celo globo za prisilno samozaposlene (!) – paketa ne bodo podprli. Medtem pa prav zdaj poteka velika akcija delovne inšpekcije v medijskih hišah, v katerih poleg 900 redno zaposlenih dela tudi 600 stalnih »zunanjih sodelavcev«. Samo na Delu je bilo odkritih 49 prikritih zaposlitev, vendar podjetje delavcev zaradi neustreznih odločb noče zaposliti, še več, sili jih v sklepanje novih nezakonitih pogodb civilnega prava ali v zaposlitev preko agencije. Agencije menda že tržijo produkt »zaposlovanja prisilnih sp-jev«.
Koalicijski poslanci, zlasti pa pristojno ministrstvo, so z današnjim glasovanjem sprejeli odgovornost za nadaljevanje nezakonitega izkoriščanja. Zgodba spominja na usodo Zakona o odpisu dolgov, ki ga je koalicija lani pozimi povozila, poleti pa sprejela svojega. Odpust dolgov, kot se je postopek imenoval, je ciljal na 100.000 odraslih upravičencev, na koncu je bil dolg odpisan le 3.500 osebam. Na slabosti zakona (prestroge pogoje na strani upravičencev in glede dospelosti terjatev) smo pravočasno opozorili in vložili amandmaje, ki pa so bili zavrnjeni. Današnja seja je nov primer, ko je koalicija žrtvovala eno od socialno ranljivih skupin zaradi prestiža ene od koalicijskih strank, ki je fevdalizirala ministrstvo za delo.
