Ekonomska demokracija in delavsko soupravljanje sta v Sloveniji ustavni kategoriji – zapisani sta v 75. členu ustave. Sta torej načeli, na katerih naj bi bila utemeljena ta država. A kljub temu v zadnjih 25 letih nismo doživeli razcveta ekonomske demokracije, pač pa njeno popolno demontažo.
Posledice so danes več kot očitne. Na eni strani se soočamo s splošno razgradnjo delavskih pravic, vsesplošno prekernostjo, množično revščino in brezposelnostjo, s porastom revnih zaposlenih, razširjenostjo mobinga in šikaniranja na delovnih mestih, ter porastom demotiviranosti zaposlenih. Na drugi strani pa je propad ekonomske demokracije ustvaril menedžerske sloje, ki so povsem samovoljno upravljali z nekdaj skupnim premoženjem. Zdaj dobro vemo, da je to peljalo v uničenje podjetij, milijarde zgrešenih investicij, zniževanje plač in standardov ter porast družbene neenakosti. Danes nam na pogorišču tranzicije menedžerji, desnica in politična sredina ne znajo ponuditi več ničesar drugega kot to, kar nas je v težave pripeljalo: še več odtujenosti, še več avtoritarnosti. Vse z namenom, da bi lahko bolj učinkovito nižali standarde na vseh področjih.
Zato smo se v ZL odločili, da se tej tekmi do dna zoperstavimo z jasno alternativno: ekonomsko demokracijo. Ta, kakor kažejo številni primeri po svetu, povečuje motivacijo zaposlenih, povečuje transparentnost, učinkovitost in produktivnost poslovanja podjetij, manjša družbeno neenakost, odpravlja mobing in šikaniranje na delovnih mestih, s tem pa povečuje zadovoljstvo in družbeno kohezivnost. Ekonomska demokracija je preprosta, preizkušena in jasna alternativa delavske strani v boju proti vsesplošnemu osiromašenju, v katerega nas vlečejo kapitalistični oblastniki.
V ZL smo zato pripravili nov Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. To je krovni zakon, lahko bi mu rekli kar “delavska ustava”, ki v Sloveniji določa ekonomsko demokracijo. Pripravili smo ga skupaj z Združenjem svetov delavcev Slovenije in Demokratično stranko dela (članica ZL), nato pa v drugi polovici lanskega leta organizirali vrsto javnih razprav po Sloveniji z zaposlenimi, zainteresirano javnostjo in drugimi deležniki, ki so nam podali dodatne predloge k zakonu. V istem procesu smo zakon uskladili z vsemi sedmimi sindikalnimi centralami, tako da imamo zdaj pred sabo prenovljeno delavsko ustavo, za katero stojijo vse delavske organizacije v Sloveniji!
In konkretne izboljšave, ki jih zakon prinaša? Splošna oznaka bi bila, da je bil stari zakon iz leta 1993 napisan dobronamerno, a v praksi ni zaživel, saj so bile v njem številne luknje, predvsem je na številnih točkah delodajalcem omogočal izmikanje, delavske prestavnike pa spravljal v podrejen položaj do uprav podjetij.
To odpravljamo s prenovo zakona, s katero bomo:
- predstavnike delavcev zaščitili pred šikaniranjem in odpuščanjem;
- z določitvijo sankcij delodajalcem preprečili izogibanje določbam tega zakona,
- poenostavili ustanovitev sveta delavcev;
- povečali odgovornost delavskih predstavnikov kolektivu, ki jih je izvolil, kar bo onemogočilo zlitje teh prestavnikov z interesi upravi podjetij,
- povečali pristojnosti sveta delavcev, zlasti v postopkih privatizacije in prodaje, kar bo povečalo transparentnost teh postopkov, hkrati pa zagotovilo višjo raven varstva delavskih pravic, odpravili izjeme, ki veljajo za banke in zavarovalnice – zdaj delavsko soupravljenje tam ni dovoljeno.
S prenovo ZSDU Slovenija dobiva novo delavsko ustavo, z njo pa ekonomska demokracija nov zalet. Z današnjim dnem jo pošiljamo v usklajevanje vsem parlamentarnim strankam, pri čemer računamo na podporo vladne koalicije – ta ima ekonomsko demokracijo nenazadnje zapisano v koalicijski pogodbi, na vladi pa sekretarja za to področje. Od besed k dejanjem.
Podrobnosti zakonskega predloga tukaj.
