Združena levica na obisku v Beli krajini - Iniciativa za demokratični socializem

Združena levica na obisku v Beli krajini

Bela krajinaPoslanska skupina Združena levica se mudi na celodnevnem obisku v Beli krajini. Obiska so se udeležili vodja poslanske skupine Luka Mesec, poslanka Violeta Tomič ter poslanec dr. Franc Trček. Na številnih srečanjih so bili v ospredju pogovori o obujanju gospodarstva in razvojni perspektivi regije, odpiranju novih delovnih mest in zaposlovanju mladih, urejanju položaja romske skupnosti in tretji razvojni osi. Obisk Bele Krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki civilne družbe in vabljenimi spregovorili o nujnosti dviga minimalne plače in razvojnih perspektivah za Belo krajino.
Poslanska skupina Združena levica je delovni obisk v Beli krajini začela v Črnomlju, kjer se je srečala s črnomeljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, županom Metlike Darkom Zevnikom in županjo Semiča Polono Kambič. V pogovoru so se poslanci najprej seznanili s ključnimi razvojnimi težavami, s katerimi se srečujejo v Beli krajini – z obujanjem gospodarstva in podjetništva, prepočasnim gospodarskim razvojem regije ter problemom visoke in trajne brezposelnosti. Bela krajina je namreč ena od razvojno najbolj zapostavljenih slovenskih regij.
Posledica tega je izseljevanje in hitro staranje prebivalstva Bele krajine, ki je v zadnjih 150 letih izgubila več kot petino prebivalcev. V izjavi za medije je poslanec Združene levice dr. Franc Trček povedal:
“Moja rojstna Bela krajina spada med, žal za večino politikov, pozabljene regije. Te regije se velikokrat smatrajo za periferne, vendar jih v Združeni levici ne razumemo kot take. Potrebno je preko razvoja javnih infrastruktur, javnega šolstva in zdravstva ter podpornih mehanizmov za razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva, v Beli krajini zlasti turizma in ekološkega kmetovanja, ustvariti pogoje za uveljavljanje idej in pobud mojih vitalnih belokranjic in belokranjcev. Zato pa ne potrebujemo le novih obrazov v politiki, temveč tudi drugačne politike s posluhom za lokalni in regionalni razvoj Slovenije, kar Združena levica dokazuje s svojim delovanjem.“

Medtem je vodja poslanske skupine Luka Mesec izpostavil, da je treba poskrbeti za “izkoristek razvojnih potencialov Bele krajine, kjer mora država poskrbeti za potrebno infrastrukturo, govorim seveda o izgradnji 110 kV daljnovoda Kočevje – Črnomelj in izboljšanju cestne povezave.  Hkrati mora nacionalna politika pomagati Beli krajini, da se postavi na turistični zemljevid Slovenije ter podpreti razvoj lokalnega gospodarstva.”

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju infrastrukturne  podhranjenosti regije. Poleg stagnacije in celo propadanja železniške infrastrukture ter preslabe energetske infrastrukture, glavni problem predstavlja cestno prometna odrezanost Bele krajine zardi Gorjancev in Kočevskega roga. Čeprav je bil že leta 2011 sprejet Program Pokolpje, vlada Mira Cerarja zaveze iz programa skoraj v popolnosti ignorira, med drugim tudi najpomembnejši ukrep, izgradnjo 3. razvojne osi. Minister Gašperšič je obljubljal, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi stekla že jeseni 2016, a se ni zgodilo nič. Ministrstvo za infrastrukturo se zdaj otepa vsakršne odgovornosti in razlaga, da je DARS skupaj s projektom prevzel tudi vse obveznosti, vključno z roki gradnje.

Violeta Tomič je v izjavi za medije opozorila:

“Bela krajina se nahaja v prometni in razvojni izolaciji. Razvojni zaostanek belokranjskih občin se lahko zmanjša le z obnovo stare in razvojem nove prometne infrastrukture, kot to predvideva tretja razvojna os. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo gradbena dela na južnem delu tretje razvojne osi  stekla jeseni 2016, vlada do danes ni storila nič. Namesto boljše povezave in predora pod Gorjanci je Bela krajina od vlade dobila le rezilno žico in panelno ograjo, zaradi katere zdaj trpi turistična dejavnost ob Kolpi.”

Ob zaključku srečanja so poslanci in župani spregovorili o urejanju položaja romske skupnosti, ki se v Beli krajini, tako kot na Dolenjskem, srečujejo s slabimi bivanjskimi razmerami, težavami z urejanjem bivališč, socialno izključenostjo in zelo nizko stopnjo zaposlenosti. Kot najbolj pereč problem župani izpostavljajo težave z ureditvijo statusa romskih naselj. V občinah si namreč želijo, da bi Romi, ki v večini primerov živijo na občinskih zemljiščih, nepremičnine odkupili in objekte legalizirali.

Poslanka Violeta Tomič je županom predstavila rešitve, ki smo jih pripravili v Združeni levici v novel Zakona o Romih. Ob tem je tudi povedala:

“Predlagamo konkretne rešitve, ki bodo izboljšale položaj romske skupnosti in sobivanje: država naj nameni občinam, v katerih živi romska skupnost, višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljena namensko za urejanje prostorske in infrastrukturne problematike; uvede naj se moratorij na nepremičnine in zemljišča, na katerih prebiva romska skupnost; člane romskega Sveta naj volijo Romi na neposrednih volitvah.”

V drugem delu obiska bodo poslanci Združene levice obiskali Razvojno informacijski center Bela krajina in se informirali o socialni in gospodarski situaciji v Beli krajini, turistični dejavnosti in  potencialih ter razvojnem partnerstvu Pokolpja. Nato bodo poslanci obiskali društvo Lanko v Semiču in se seznanili s postopki pridelave, predelave in uporabe industrijske konoplje. Sledil bo obisk Mladinskega centra in skupaj z ribiško družino iz Metlike ogled žičnate ograje na Kolpi, ki še dodatno izolira Belo krajino in povzroča gospodarske, ekološke in socialne posledice.

Celodnevni obisk Bele krajine bodo poslanci sklenili s sodelovanjem na javni tribuni Iz ljudskih ust neposredno v parlament, kjer bodo skupaj s predstavniki iz vrst civilne družbe in lokalne skupnosti (predstavniki Zveze borcev, Združenja za etično financiranje, sindikatov, ZIK Črnomelj, dr. Dušan Plut) spregovorili o razvojnih perspektivah regije. Sodelujoči bodo opredelili ključne razvojne težave in predstavili ukrepe, s katerimi se lahko obudi gospodarski razvoj in zagotovi potrebni infrastrukturni primankljaj, zmanjšata revščina in brezposlenost, izboljša dostopnost socialne pomoči ter zagotovi bolj kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo za vse.

Deli.