Zaustavimo rasizem! 27.2. na Kotnikovi v Ljubljani

12745920_1075509805854697_5572451911502699916_n

Iniciativa za demokratični socializem podpira protishod v podporo našim novim sosedom na Kotnikovi. Vsak dogodek, ki izkorišča nesrečo ljudi za širjenje strahu in občutka ogroženosti, je namreč dogodek preveč. Dobimo se v soboto, 27.2. ob 14.00 na Kotnikovi 8 v Ljubljani!
FB dogodek >>

Zaustavimo rasizem!

20. decembra 2015 je bila na referendumu hudo poražena novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Mnogi se referenduma takrat niso udeležilo zato, ker se kratko malo niso prepoznali v problematiki istospolnih partnerskih skupnosti. Aktivistom in aktivistkam novega zakona se nam ni posrečilo ljudi prepričati, da je enakopravnost istospolno usmerjenih tudi v njihovem interesu, saj gre za širjenje emancipacije. Skupnost, ki tolerira marginalizacijo in zatiranje ljudi s svojega obrobja, namreč tudi sama ne more biti svobodna.

Skrajna desnica je svoj uspeh na referendumu izkoristila za širitev lastnega vpliva v obsegu, kakršnega ni uživala še od časov pred vseslovenskimi ljudskimi vstajami. Organizacija, ki je nastopila proti istospolnim partnerskim skupnostim, prerašča v novo desno politično stranko. Nasprotniki splava so okrepili aktivnosti pred ljubljansko porodnišnico. Tako kot občutek ogroženosti zaradi izgube tradicionalne družine, desnica s pridom izkorišča in razpihuje tudi občutek ogroženosti pred begunci. V zadnjih tednih smo priče pravi poplavi zavajajočih informacij, polresnic in laži, ki jih še dodatno širijo desni mediji – Slovenija je očitno oblegana s strani kriminalcev, verskih blaznežev, teroristov in izkoriščevalcev. Dvakrat je bil napaden Sokolski dom v Novem mestu, ki so ga neznanci popacali z neonacističnimi grafiti. Gradbišče bodočega ljubljanskega islamskega verskega in kulturnega centra je bilo oskrunjeno s prašičjo krvjo in svinjskimi glavami. Dnevno nastajajo »neodvisne« iniciative, ki spominjajo na vaške protiromske straže iz Ambrusa v letu 2006 ali pa na shode na meji s Hrvaško v letu 2008. Tovrstne iniciative organizirajo shode proti nastanitvi beguncev v njihovem kraju, prikimavajo pa jim lokalne oblasti, »zaskrbljeni starši« in celo pedagoški delavci. SDS se je zavzela za ustanovitev narodne garde, ki jo naj bi sestavljali »domoljubi«, za čemer stoji zamisel o oborožitvi njihovih strankarskih privržencev.

V državi se trenutno poraja nevaren potencial zavezništva desne parlamentarne opozicije, lokalnih elit znotraj rimskokatoliške Cerkve, desnega medijskega aparata, besnečih strani na družabnih omrežjih ter na videz neodvisnih in spontanih civilnih iniciativ, ki pa so sposobne nagovoriti in organizirati velike skupine ljudi, tudi mlade, in jih povezati v enotno fronto. To nastajajočo koalicijo povezuje jezik strahu in sovraštva, populistični govor o odrekanju, v katerega naj bi bili primorani Slovenci na račun beguncev, in vse pogosteje tudi simboli fašistične kolaboracije iz časa druge svetovne vojne in povojnega neonacizma. Slovenskemu narodu obljubljajo blaginjo, a prinesejo lahko samo zatiranje in nazadovanje. Včeraj so nastopili proti pravicam istospolnih, danes nas strašijo pred begunci, jutri bomo tarča tisti, ki se ne strinjamo z njihovimi pogledi na to, kako bi morala biti organizirana naša družba.

Upor proti tem nazadnjaškim poskusom obujanja lokalne fašistične tradicije je v interesu vseh ljudi, ki so želijo živeti v svobodni družbi.

Iniciativa za demokratični socializem bo v konkretni situaciji delovala na podlagi naslednjih izhodišč:

  1. Begunska oziroma »migrantska« kriza ne obstaja. V resnici obstaja samo kriza režima, ki dolgoletno gospodarsko krizo rešuje na račun nižanja standarda najšibkejših. Neoliberalna ofenziva, ki v Evropi poteka že več desetletij, je sistematično uničevanje ustanov države blaginje, ki bi lahko v tej situaciji na človeški način pristopile do ljudi, ki so v vojni vihri izgubili prav vse. Namesto tega elite odgovarjajo z represijo in širjenjem strahu.
  2. Vlada Mira Cerarja je s postavitvijo bodeče žice in podelitvijo policijskih pristojnosti vojski kapitulirala pred skrajno desnico, saj jo je strah izgube podpore v javnem mnenju. Proti širjenju strahu in predsodkov se moramo boriti za vsako ceno, ne glede to, pod kakšnim vplivom skrajnodesničarske propagande je trenutno javno mnenje.
  3. Razraščanje skrajne desnice je mogoče zaustaviti samo z utrjevanjem zavezništva z vsemi naprednimi civilnodružbenimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, društvi ter posamezniki in posameznicami v naši državi in izven nje. Zgled takega sodelovanja je Protirasistična fronta brez meja, ki je ob prihodu beguncev učinkovito povezala številne posameznike in organizacije iz različnih držav, tako skozi delo na terenu, kot skozi protestne akcije.
Deli.