Svet Občine Bohinj je pred dnevi sprejel odlok ob plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru, po katerem bodo uporabniki jezera morali uporabljati točno določena vstopno-izstopna mesta in ob tem plačati pristojbino. Dejansko to pomeni, da na Bohinjskem jezeru ni več mogoče veslati, ne da bi nam to zaračunali. Podoben odlok o zaračunavanju pristojbine za veslače je po poročanju medijev v pripravi za Blejsko in Cerkniško jezero.
IDS temu odločno nasprotuje. Omenjena jezera so naše skupno dobro in nesprejemljivo je, da občine arbitrarno in po svoji presoji pričenjajo omejevati dostop in gibanje po njih. Ker samega veslanja po jezeru po zakonu ne morejo zaračunavati, so se poslužile zvijače z določitvijo obveznih plačljivih vstopno-izstopnih točk. Pri tem se neprepričljivo sklicujejo na varnostne in okoljske razloge. Sprašujemo se, koliko tragičnih brodolomov so na slovenskih jezerih že povzročili kajaki in kanuji, ker so pričeli veslati na »napačnem« in »neurejenem« mestu obale jezera? In kakšno okoljsko škodo, ki jo bo zaračunavanje vstopa preprečilo, na jezeru povzročajo veslači, ki za gibanje uporabljajo le moč lastnih mišic? Ali nam bodo po enakih varnostnih in okoljskih kriterijih začeli zaračunavati tudi dostop do gozdov in gora?
Vprašanja so seveda retorična, saj je očitno, da je namen odloka zgolj namera po zaračunavanju in omejevanju dostopa do javne dobrine. Gibanje v naravi bi moralo biti vrednota in zato dostopno vsem, saj spodbuja zdrav življenjski slog in motivira k varovanju okolja. Seveda mora biti odgovorno, okoljsko vzdržno in spoštljivo do lokalnega prebivalstva. Kadar so iz teh razlogov omejitve potrebne, morajo biti sistemske in strokovno utemeljene. Odloki, kakršen je bohinjski o zaračunavanju veslanja po jezeru, ne ustrezajo nobenemu izmed teh kriterijev in so zato škodljivi in nepravični.
