Včeraj je Državni zbor z veliko večino sprejel odločitev o prepovedi referendumske pobude o novem zakonu o obrambi, ki jo je prejšnjo sredo vložil Radio Študent, na podlagi argumenta, da referendumi o obrambnih zadevah niso dovoljeni. Če se bodo pobudniki na sklep pritožili, bo na koncu o dopustnosti odločilo ustavno sodišče, ki je pred tremi leti prepovedalo referenduma o zakonih o slabi banki in SDH-ju, hkrati pa že drugič dopustilo referendum o pravicah istospolnih.
S to prepovedjo bo politični razred dokončal, kar je začel leta 2013, ko je omejil referendumske pravice državljanov. Če bo tokratna prepoved obveljala, bo to jasen signal, da so referendumi mogoči le še v namen rušenja človekovih pravic in državljanskih svoboščin, ne pa tudi v namen njihovega ščitenja.
Če bo šla Slovenska vojska na meje s policijskimi pooblastili, ne bo varovala beguncev in državljanov, ampak t. i. levosredinsko vlado. Njene stolčke namreč ogroža ksenofobni val, na katerem sama jaha.
Vojska in policija danes na evropskih mejah ne varujeta njenih prebivalcev, ampak vladajoče razrede. Varujeta skupno evroatlantsko zunanjo politiko, ki je z desetletji sankcij, netenjem državljanskih vojn in neposredno agresijo uničilo civilno infrastrukturo držav, iz katerih danes ljudje množično bežijo. Zato ni čudno, da bežijo tudi ljudje, ki morda niso življenjsko ogroženi, a v svoji državi nimajo niti najmanjšega upanja za človeka vredno prihodnost.
Vojska in policija danes varujeta vladajoče razrede superdržave s 507 milijoni prebivalcev in 14 trilijoni evrov BDP, ki ni sposobna dostojno poskrbeti za 750.000 žrtev kriz in se zato obrača k fašizmu, medtem ko je samo v Libanonu, ki ima 4,1 milijona prebivalcev, nameščenih 1,1 milijona sirskih beguncev.
V umetno sproženi paniki nikogar ne zanima, da pogoji za prepoved referenduma niso izpolnjeni. Če kaj, so premiki pol milijona beguncev pokazali, da varnost ni ogrožena. Niti kadar so potovali samostojno niti kadar so jih preko meja deportirali ni prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj. Poleg tega je nujen samo ukrep, ki je neizogiben. Ti ukrepi pa imajo alternativo, ki jo vlada po tihem izvaja. Razmere na južni meji so se izboljšale, ko je policija beguncem omogočila normalno prestopanje v Dobovi in začela izvajati popisovanje v nastanitvenih centrih namesto na meji. Konec koncev pa se ne more šteti kot nujen noben ukrep, ki je nasproten ustavi. Ta v 124. členu jasno določa, da je naloga SV obramba nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. Pika. Zato je bila že dopolnitev 37. člena veljavnega zakona, ki dopušča sodelovanje vojske s policijo, sprejeta mesec dni po tem, ko je Državni zbor ratificiral severnoatlantsko pogodbo, na robu sprejemljivosti. Podelitev policijskih pooblastil vojski je korak preko. Da o tem, kako je kolaboracija z imperialisti najbrž v nasprotju s kulturo miru, pošiljanje oboroženih vojakov nad begunce pa s politiko nenaslija, po katerih naj bi se vodila naša varnostna politika, sploh ne govorimo.
