Zato, ker je trenutna zakonodaja do istospolnih partnerstev diskriminatorna na več kot 70 področjih. Le nekaj primerov: istospolni partnerji niso upravičeni do odškodnine v primeru smrti ali bolezni družinskega člana, nimajo pravice do vključitve v prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, niso upoštevani pri izračunu upravičenosti do neprofitnega stanovanja, istospolno partnerstvo pa je v celoti izpuščeno tudi pri definiciji vzdrževanih družinskih članov.
Zato, ker ne gre za pravico do posvojitve. V Sloveniji otroci po Ustavi uživajo posebno varstvo in skrb. Del tega je tudi posvojitev, pri kateri se vedno otroku izbirajo najprimernejši nadomestni starši, ki so prestali temeljit in dolgotrajen postopek preverjanja, če je le mogoče iz otrokovega okolja, in ki bodo delovali v otrokovo korist – nikoli obratno. Pravica do posvojitve ne obstaja. Obstaja le pravica otroka, da odrašča v varni in ljubeči družini.
Zato, ker so otroci, ki že danes živijo v obstoječih istospolnih partnerstvih prikrajšani. Istospolni partnerji denimo nimajo pravice do bolniške odsotnosti z dela, ko gre za varstvo bolnega ali poškodovanega otroka svojega partnerja.
Zato, ker zakon ne prinaša preoblačenja fantkov v krila, spremembe učnih načrtov ali iztrebljenja človeške vrste. Prinaša pa odpravo zelo vsakdanje, a tudi zelo konkretne in resnične diskriminacije, s katero mora živeti manjšina med nami.
Zato, ker se bodo nasprotniki zakona referenduma udeležili v dovolj velikem številu, da lahko zakon zavrnejo. Neudeležba na referendumu bo pomenila enako kot glas proti odpravi diskriminacije.
Zato deli, obvesti in povabi tudi svoje prijatelje, sorodnike in znance! V nedeljo nas mora na referendumu večina glasovati ZA odpravo diskriminacije, ZA vse družine, ZA vse ljudi!
Daljši, a nikakor ne izčrpen seznam področij, na katerih je trenutna zakonodaja diskriminatorna do registriranih ali neregistriranih istospolnih partnerstev:
- Če otrok živi s staršema istega spola in s strani nebiološkega starša ni posvojen, po njem ne more biti zdravstveno zavarovan, saj mu zakonodaja ne priznava statusa pastorka, ki ga sicer v reorganiziranih družinah dveh staršev različnega spola priznava (20. člen ZZVZZ).
- Zaposleni (ne)registrirani istospolni partner tudi nima pravice do odsotnosti z dela zaradi varstva bolnega ali poškodovanega partnerjevega otroka, četudi ga dejansko neguje in varuje (osmi odstavek 30. člena ZZVZZ).
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev med upravičence do zakonitega dedovanja še vedno ne vključuje neregistriranih istospolnih partnerjev.
- V odškodninskem pravu istospolni partnerji niso upoštevani med osebami, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti družinskega člana pravico do denarne odškodnine. Po določbi 180. člena Obligacijskega zakonika imajo namreč to pravico le zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci in starši umrlega ali osebe z invalidnostjo.
- Istospolni partnerji tako v 89. členu niso šteti med ožje družinske člane za potrebe izračuna upravičenosti do najema neprofitnih stanovanj (v izračun bi bilo treba upoštevati istospolne partnerje kot dodatne družinske člane, kot tudi njihove dohodke). Prav tako istospolni partnerji niso zajeti med upravičenci iz 109. člena za sklenitev najemne pogodbe v primeru smrti najemnika.
- Prva težava je vprašanje, kako interpretirati pojem poroke, torej ali ima pravico do plačane odsotnosti z dela tudi oseba, ki registrira partnersko skupnost. Čeprav poroka ni pravni pojem, se večinoma uporablja kot sinonim za zakonsko zvezo, zato bi bilo treba v prihodnje določbo spremeniti. Druga težava je, da zakon ob primeru partnerjeve smrti pravico do najmanj enodnevne odsotnosti zgolj zakonec, zunajzakonski partner in partner v registrirani istospolni skupnosti, medtem ko partnerju v neregistrirani istospolni skupnosti takšna pravica ne gre (165. člen ZDR-1).
- V primeru smrti je varstvo za ohranitev užitka ali dosmrtne rente priznano samo preživelemu zakoncu, ne pa tudi drugim so-upravičencem, kot je npr. preživeli registrirani partner, ki je skupaj z izročiteljem užival užitek ali dosmrtno rento.
- Obligacijski zakonik v 981. členu ureja institut življenjskega zavarovanja v korist tretjega. Gre za sklenitev zavarovalne police, v kateri se določi upravičenca, ki naj v primeru smrti zavarovanca od zavarovalnice prejme zavarovalno vsoto. Zakon določa, da če so »za upravičence določeni otroci ali potomci, gre korist tudi tistim, ki so bili rojeni pozneje, soprogu namenjena korist pa tistemu, ki je bil z zavarovalcem v zakonu ob njegovi smrti.« Zakon vključuje samo zakonce, ne pa tudi registriranih partnerjev.
- Istospolni partnerji so iz zdravstvenega zavarovanja po partnerju v celoti izvzeti. Tako registrirani kot neregistrirani partnerji v primeru, ko sami niso zavarovani (najpogosteje je to posledica brezposlenosti) nimajo pravice do zdravstvenega zavarovanja po partnerju, kar je brez dvoma diskriminatorno.
- Zaposleni (ne)registrirani istospolni partner torej nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana niti nima pravice do nadomestila zaradi varstva partnerjevega otroka, ki ga dejansko neguje in varuje. Takšne določbe nasprotujejo zahtevi po enaki obravnavi ter zaščiti pravic otrok.
- Niti registriranim niti neregistriranim istospolnim partnerjem možnost prostovoljne vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti ni odprta
- Zakon pojma pastorek sicer ne opredeljuje, a ker daje pravico do vdovske pokojnine tudi registriranim partnerjem (neregistriranim pa ne), bi bilo vsaj za otroke, ki živijo v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih, že sedaj mogoče zagovarjati stališče, da imajo (pod pogojem preživljanja) pravico do družinske pokojnine po registriranem partnerju svojega biološkega starša. Za otroka neregistriranega partnerja, bi bil takšna argumentacija težja, zato je mogoče ugotoviti, da je na tem mestu ureditev diskriminatorna in v nasprotju z načeloma varstva koristi otrok.
- V določenih primerih s partnerji različnega spola niso izenačeni niti registrirani istospolni partnerji. Pri ureditvi primerov, ko je oseba kljub sporazumnemu prenehanju delovnega razmerja ali redni odpovedi z njene strani kljub vsemu upravičena do socialne pomoči, ne upošteva preselitev v drug kraj in zaposlitve svojega registriranega ali neregistriranega istospolnega partnerja.
- Neregistrirani istospolni partnerji se ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja za dodelitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanja plačila za programe vrtcev, dodatne subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oz. doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
- Med zakoni z najvišjo stopnjo diskriminacije, ki v celoti ignorirajo istospolne partnerske skupnosti, je ZSDU. Pri definiciji družinskih članov izpušča istospolne partnerje (in otroka istospolnega partnerja) v celoti (ne glede na registriranost). Ravno tako pri definiranju družinskih članov istospolno partnerstvo in razmerja do otrok v celoti izpušča ZIntPK-UPB2. Vsaj delno v to kategorijo spada tudi ZDoh-2. Ta pri definiranju rezidenta, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu RS pri Evropski uniji ali drugi mednarodni organizaciji, kot takšno osebo določa zakonca, izpušča pa registriranega istospolnega partnerja. Ravno tako je istospolno partnerstvo v celoti izpuščeno pri definiciji vzdr- ževanih družinskih članov.
- Tako npr. ZIntPK-UPB2 v devetem odstavku 16. člena določa, da oseba pri zaslišanju pred komisijo ni dolžna odgovarjati na vprašanja, če bi z odgovorom sebe ali svojega družinskega člana spravila v znatno premoženjsko škodo ali v kazenski pregon. Ker kot družinske člane zakon ne določa istospolnih partnerjev (ne glede na registriranost), te osebe niso oproščene pričanja.
- Kazenski zakonik v 224. členu kot osebe, s katerimi je storilec v bližnjem razmerju med drugimi zajema zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja registrirane istospolne skupnosti ter druge osebe, s katerimi storilec živi v skupnem gospodinjstvu. Ker izrecno določa zunajzakonskega partnerja, ne pa tudi neregistriranega partnerja, vnaša razlikovanje, za katerega ni stvarnega razloga.
- Na podlagi 144. člena izenačene zunajzakonske skupnosti z registrirano partnersko skupnostjo zakon tako v vseh členih, kjer govori zgolj o zakoncih in zunajzakonskih partnerjih, diskriminira neregistrirane partnerje (ker ureja položaj zunajzakonskih partnerjev, ne pa tudi njim v bistvenem podobnih neregistriranih partnerjev). Tako zakon ne omogoča neregistriranemu partnerju (za razliko od zunajzakonskega partnerja) nadaljevati (oz. sprožiti) postopek, ki se začne na predlog ali zasebno tožbo po umrlem partnerju (55. člen in šesti odstavek 60. člena ZKP), najeti zagovornika obdolžencu (tretji odstavek 67. člena ZKP), biti prisoten na nejavni glavni obravnavi (drugi odstavek 296. člena ZKP), se pritožiti v korist obdolženca (drugi odstavek 367. člena ZKP) ali po smrti neupravičeno obsojenega zanj zahtevati rehabilitacijo (prvi odstavek 543. člena ZKP).
- Zakon o državljanstvu registrirane istospolne partnerje slovenskih državljanov v celoti izključuje iz možnosti za sprejem v državljanstvo RS na osnovi družinskih vezi.
- Če želi partner ali partnerka ob registraciji prevzeti partnerjev oziroma partnerkim priimek lahko to stori po splošnih določbah zakona o spremembi priimka, kar nenazadnje zajema tudi plačilo dodatne takse, ki ob spremembi priimka ob sklenitvi zakonske zveze ni predpisana.
- Istospolno partnerstvo tudi ni upoštevano med okoliščinami, zaradi katerih lahko priča odreče pričanje v upravnem postopku.
Povzeto po: Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva
