Finančni minister Mramor je predstavil paket novih varčevanj v javnem sektorju, v šolstvu pa je še posebej ogroženo javno glasbeno šolstvo, sistem nižjih glasbenih šol v Sloveniji, ki zaposlujejo dobrih 2000 učiteljev. Po vladnem predlogu naj bi državno financiranje glasbenih šol močno zmanjšali.
Glasbeno šolstvo v Sloveniji je bilo vzpostavljeno še v socialistični republiki in danes omogoča kakovosten in finančno dostopen pouk. Šolnine so dostopne tudi staršem z nizkimi dohodki in predstavljajo socialni korektiv ob vse manjših plačah in vse večji brezposelnosti.
Kar je država zgradila in znala financirati v socializmu, pa danes v kapitalizmu ne zmore več, zato je minister Mramor napovedal obsežno varčevanje v javnih glasbenih šolah. Zakaj prav tu? Prvič zato, ker se glasbena izobrazba v očeh suhoparnih ekonomistov šteje kot nadstandard, ki ga lahko zdaj v krizi nekaj časa pogrešamo, drugič, ker z varčevanjem v glasbenem šolstvu prizadenemo manjši odstotek populacije, v glasbene šole je namreč vpisanih le 16 odstotkov šoloobveznih otrok, zato snovalci varčevalnih ukrepov tu pričakujejo manjši odpor javnosti.
O pomembnosti glasbene izobrazbe je bilo že veliko napisanega. Glasbena vzgoja pozitivno vpliva na razvoj posameznika. Glasba je prvinska potreba človeka, glasbena vzgoja spodbuja širino razmišljanja, razvije občutek za estetiko, spodbuja kreativnost, zato je glasbeni pouk tudi razvojna strategija. Učenje igranja na instrument spodbuja delovne navade, veščine in vztrajnost, kar se pridobi v vsakodnevnih urah vadbe. Skozi glasbeno šolanje otroci pridobijo tudi občutek za sodelovanje in so zato bolje usposobljeni za krepitev odnosov v skupnosti.
Prebivalci Slovenije se v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno ukvarjajo z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi in v njih dosegajo visoko kakovost. Glede na število prebivalcev ima Slovenija tudi velik delež profesionalne kulture, orkestrov, gledališč, dve operi, kar je bila družbenopolitična odločitev ob osamosvojitvi: naj se ohranja velik poudarek na kulturi.
Segment glasbenega šolstva bo vlada zdaj z varčevanjem okrnila, kar bo dostop do pouka glasbe zelo otežilo otrokom iz revnejših družin, ki jih je v kapitalizmu vse več.
Vlada Mira Cerarja doslej ni napovedala nobenih alternativnih ukrepov reševanja javnih financ, ki imajo problem samo zaradi sanacije dolga privatnega sektorja. Za reševanje zasebnega dolga je šlo 70% vsega novonastalega javnega dolga od leta 2008. Tako z javnimi sredstvi in posojili, ki jih je najela država, rešujemo predvsem napačne poslovne odločitve zasebnega sektorja, bank in finančnih upnikov, kar ima večkrat skupni imenovalec – pohlep kapitala po dobičkih za vsako ceno. Inovativni ukrepi reševanja situacije bi lahko bili progresivna obdavčitev vseh prihodkov, ki bi bolj obremenila premožnejše, progresivna obdavčitev nepremičnin, preprečevanje odtekanja denarja v davčne oaze, ustavitev nesmiselnega večmilijardnega reševanja bank. Namesto tega se bo nadaljevala privatizacija dobičkonosnih družbenih podjetij, reševanje javnih financ pa se bo zopet prevalilo na uslužbence v javnem sektorju. Javni sektor se tako spet predstavlja kot grešni kozel, kot krivec za težave državnih financ, priročen za netenje spora med nizko plačanimi delavci v zasebnem sektorju ter delavci v javnem sektorju. Z medsebojnim rivalstvom ZS, JS, sp-jev in prekernih delavcev na koncu izgubijo prav vsi delavci, ker v neenotnosti in nezmožnosti skupnega sindikalnega upora proti zastopnikom kapitala, ki jih ščitijo tudi neoliberalne vlade, izgubljajo pravico za pravico. Zato je potrebno vnovič poudariti sledeče: za vsako izgubljeno pravico v javnem sektorju, za vsako ukinitev javne storitve bo za delavce v zasebnem sektorju samo še slabše. Zato je skrajni čas za solidarnost vseh delavcev in skupen nastop proti zmanjševanju javnih storitev, delavskih pravic in plač.
Vlada SMC se, kot smo predvidevali, v ničemer ne razlikuje od prejšnjih neoliberalnih vlad.
Če bo prišlo do načrtovanih krčenj v javnem sektorju in v glasbenem šolstvu, se bo naraščanje neenakosti v Sloveniji še poglobilo. Učenje glasbenih instrumentov si bodo lahko privoščili samo otroci iz premožnejših družin, vpis v glasbene šole se bo zmanjšal, učitelji pa bodo ostali brez služb.
V Iniciativi za demokratični socializem nasprotujemo načrtovanim ukinitvam javnih storitev. Nasprotujemo krčenju javnega glasbenega šolstva!
