Medtem ko je na konstitutivni seji parlamenta končno tudi predsednik države ugotovil, da zaradi krize ni čas za leporečje, za nekatere kriza očitno ne obstaja.
Državna banka DUTB bo predčasno odstavljenemu izvršnemu direktorju Christopherju Gwilliamu izplačala 129.000 evrov odpravnine. Po pogodbi mu pripada šest povprečnih mesečnih plač. Gwilliamova plača je znašala 21.533 evrov bruto, zaposlen pa je bil sedem mesecev. Zdaj je upravni odbor ocenil, da za mesto direktorja potrebuje osebo z drugačnimi vodstvenimi sposobnostmi. Še januarja letos so njegovo imenovanje na čelo DUTB upravičevali s tem, da “ima bogate izkušnje pri sanaciji, prenovi in privatizaciji bank, podjetij ter razvoja malih in srednjih podjetij na hitro rastočih trgih.” Na mesto Britanca, ki je torej v sedmih mesecih skupaj s plačo in odpravnino s trdim delom zaslužil 280.000 evrov bruto, je sedaj imenovan Šved Torbjörn Mansson, ki je od januarja svetoval upravnemu odboru, bil pa je tudi prvi direktor marca 2013 ustanovljene DUTB. Mansson je sicer moral odsopiti zaradi očitka konflikta interesov, saj je bil tudi eden od direktorjev in lastnikov skandinavske družbe Quartz+Co, ta družba pa je najbolje plačan svetovalec DUTB. Plača Torbjörna Manssona bo sedaj 20.500 evrov bruto, upravičen pa bo tudi do variabilnega dodatka glede na uspešnost in seveda do odpravnine. Kot že rečeno, za elito ni krize.
Zdaj lahko državljani samo upamo, da tudi ta direktor ne bo predčasno razrešen in seveda, da bo njegovo delo uspešno?
V IDS se sicer bojimo, da bi bil novi direktor preveč uspešen, saj to pomeni, da bo “slaba banka” DUTB, ki je nase prenesla delež slabih kreditov, te deleže, ki so praktično lastniški deleži podjetij, razprodala. Glede na prakso lahko pričakujemo, da bo cena nizka, med kupci pa bo veliko špekulantov, ki jim bo obstoj teh podjetij zadnja skrb. Ne pozabimo, da smo zaradi slabih, večinoma privatnih kreditov podjetij iz državne blagajne že večkrat dokapitalizirali banke in jih tako rešili pred propadom.
Prenos slabih terjatev in ustanovitev DUTB je bila slaba odločitev takratne vlade, ki pa so ji ploskali vsi neoliberalni ekonomisti. Slaba banka naj bi slabe terjatve prevzela, podjetja s tem nacionalizirala in razdolžila, a takoj zatem tudi privatizirala. Tako bi ponovili napako izpred krize: podjetja bi prepustili zasebnikom in investicijskim skladom, s tem pa izčrpavanju ali celo propadu. Ker pa je danes DUTB že izvršeno dejstvo, se v IDS zavzemamo za to, da slaba banka podjetja, od katerih je prevzela terjatve, razdolži, a ne zato, da bi jih nato odprodala. Namesto tega naj namesti krizne uprave, ki lahko v sodelovanju z zaposlenimi poskrbijo za poslovno sanacijo podjetij.
Glede plač izvršnih direktorjev v državnih bankah pa menimo, da je veliko sposobnih ekonomistov, ki bi to delo kakovostno opravljali za pol manj denarja, oziroma v skladu s plačnim razmerjem najnižje in najvišje plače v podjetju 1:5, za katerega se zavzemamo.
Za demokratični socializem!
