V Pomurju naraščajo nezadovoljstvo, zaskrbljenost in strah pred prodajo nekoč uspešnega podjetja Radenska d. d. Situacija se v omenjenem podjetju slabša vse, odkar ga je s podporo političnega vrha prevzela Pivovarna Laško in ga v nekaj letih uspela dodobra izčrpati. Tako kot druga podjetja v Skupini Laško je bila tudi Radenska d. d. primorana dajati posojila, ki jih je Pivovarna Laško investirala v lastne preambiciozne projekte. Zaradi tega je trpela uspešnost poslovanja podjetja Radenska, breme neuspeha pa so pričakovano nosili tudi delavci, saj se število delovnih mest konstantno zmanjšuje.
Ob prevzemu Radenske d. d. pa niso bila ukinjena samo delovna mesta v proizvodnji, temveč tudi razne podporne službe in oddelki (marketing, razvoj itn.), saj za Pivovarno Laško promocija mineralne vode in drugih pijač pač ni potrebna. Po drugi strani, ker sama Radenska d. d. zaradi finančne izčrpanosti ni bila zmožna promovirati lastne znamke, se je ukinitev podpornih služb odrazila tudi prodajo pijač. Zgovoren je podatek, da je podjetje v najboljših letih prodalo več mineralne vode in ostalih pijač samo na hrvaškem trgu kot pa danes na vseh trgih skupaj.
S prenosom lastništva bank na DUTB pa je nedavno pomemben solastnik Pivovarne Laško d.d. posredno postala tudi Republika Slovenija, od katere bi pričakovali, da bi vsaj zaradi interesa po ohranitvi delovnih mest nekako skušala zaščititi ne le podjetja Radenska, ampak vse pomembnejše trgovske znamke in nekoč uspešna podjetja. A v nasprotju s pričakovanji se je izkazalo, da si država v prvi vrsti prizadeva hitro prodati vse, kar bi morala zaradi lastnih interesov ščititi, in to celo močno pod ceno. Tako se že omenja Coca Colo in češko Kofolo kot potencialna kupca Radenske d. d.
Kakšna usoda čaka Radensko d. d. oz. kakšne posledice bo prodaja podjetja imela za domačine, lahko predvidimo iz primera podjetja Fructal d.d., ki ga je preko Pivovarne Union v svojo last dobila prav tako Skupina Laško in ga prodala tujim kupcem. Težave, ki jih imajo vipavski kmetje z nizkimi odkupnimi cenami breskev, so znane, saj novi lastniki sadje raje uvažajo iz Makedonije, kjer je cena nižja. Take prihodnosti pa si delovni ljudje v Sloveniji ne želimo niti si je kot družba ne moremo privoščiti.
Kot nas torej uči primer podjetja Fructal, obstaja velika verjetnost, da se bo ista zgodba ponovila tudi v primeru podjetja Radenska d. d. Se pravi, ko bo podjetje enkrat v lasti multinacionalke, lahko pričakujemo, da bo podjetje postalo le še polnilnica, delovnih mest (sploh tistih bolje plačanih) pa bo še manj, kot jih je bilo doslej.
A še bolj sporna od same prodaje podjetja pa je prodaja blagovne znamke in, kar je še pomembneje, tudi vrtine edinstvene mineralne vode. Sprašujemo se, ali je prodaja vode iz Radencev le začetek odprodaje slovenskih naravnih virov in začetek njihove privatizacije.
Glede na poznane privatizacijske scenarije je strah lokalnega prebivalstva upravičen. Zato odločno nasprotujemo (raz)prodaji Radenske in ostalih podjetij ter predvsem razprodaji naravnih virov.