Združena levica je danes pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) na Mali ulici 5 v Ljubljani organizirala tiskovno konferenco proti privatizaciji Aerodroma Ljubljana.
Govorci na tiskovni konferenci so bili: vodja poslanske skupine Združene levice Luka Mesec, član Sveta Iniciative za demokratični socializem Marko Kržan, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen in sindikalist Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Marko Kržan je povedal, da je privatizacija v Sloveniji pretvarjanje samostojnih podjetij v podružnice tujih korporacij. Gospodarstvo, sestavljeno iz samih podružnic je periferno gospodarstvo. Družba, ki živi od takega gospodarstva pa ima nižji življenjski standard, več revščine in slabšo perspektivo.
Mandatar namerava privatizacijo nadaljevati in jo morda celo razširiti na del javnega sektorja. Če tega procesa ne bomo pravočasno ustavili, bomo izgubili glavno kvaliteto naše družbe, tj. da je po merilih človekovega razvoja, bistveno višje kot po BDP-ju. Po teh merilih je namreč Slovenija pred vsemi vhodno- in južnoevropskimi državami.
Peter Majcen je spomnil, da je SOD zavrnil zahtevo sindikata Aerodroma Ljubljana pri KS 90, da se ga vključi v pogajanja s potencialnim kupcem. Argument SOD-a je bil, da bi bila vključitev pogodbenih zavez glede pravic zaposlenih lahko po predpisih EU povezana s tveganjem nedovoljene državne pomoči.
To kaže na očitno namero lastnikov po izključitvi sindikata iz postopkov prodaje s ciljem netransparentenga prenosa lastništva. Gre za lastinštvo Aerodroma, čvrste družbe, ki za svoje poslovanje nikoli ni najemala kreditov. Tudi za načrtovano izgradnjo drugega terminala je imela družba zagotovoljena sredstva, ki pa so se na pobudo zasebnih lastnikov in ob izgubi glasovalnih pravic države razdelila v obliki dividend. Govorimo o 35 milijonih evrov prihrankov, ki jih je družba namenila za izgradnjo terminala, za katero je bilo že porabljenih pet milijonov evrov. Ob tem je bilo izgubljenih tudi 17 milijonov evrov evropskih sredstev.
Goran Lukič je v svojem govoru izpostavil, da to kar se danes dogaja v Sloveniji, ni samo privatizacija, ampak je tudi privatizacija privatizacije. Vodijo jo skupine in posamezniki z različnimi interesi, od katerih bi lahko našteli naslednje: za strateški marketing privatizacije skrbi Ameriška gospodarska zbornica; za dobro PR podobo privatizacije skrbi časopis Finance; mednarodno svetovalno podoporo zagotvaljajo mednarodni finančni konglomerati, npr. Citygroup; seveda pa pri tem procesu ne gre brez domače politične operative, kot sta NSi in bivši minister za finance Uroš Čufer.
Luka Mesec je izpostavil, da ne drži, da privatizacijo od Slovenije zahteva EU. Spisek 15 podjetij za prodajo sta namreč pripravila Alenka Bratušek in Uroš Čufer. V Državnem zboru je bila odločitev o prodaji sprejeta pod izjemno časovno prisilo, z zlaganimi argumenti, da bo v Slovenijo prišla Trojka, če se tega ne sprejme, za poslansko razpravo pa je bil odmerjen čas eno uro in petnajst minut. Za primerjavo je navedel, da je bilo včeraj za razpravo o tem ali lahko zapornik Janez Janša sedi v enem od parlamentarnih odborov, v DZ namenjeno pet ur.
To je absurdno, posledica tega pa je, da slovenska družba rine v nepremišljeno privatizacijo, ki jo njeni snovalci opravičujejo z zlaganimi argumenti. Združena levica zato SDH poziva k edini razumni odločitvi, naj nemudoma ustavi privatizacijo Aerodroma in Telekoma. Hkrati napoveduje, da bo sklicala izredno sejo DZ, na kateri se bo končno dovolj časa za poglobljeno razpravo o privatizaciji, njenih dejanskih učinkih in ciljih. In nenazadnje, Združena levica zahteva, da se sprejme strategija upravljanja z državnim premoženjem, ki jo predvideva Zakon o SDH-ju ter da se SDH preoblikuje iz “agencije za razprodajo državnega premoženja” v ustanovo za demokratično koordinacijo slovenskega gospodarstva.
