Svoboda panorame je izjema v avtorskem pravu, ki dovoljuje slikanje in snemanje arhitekture ter drugih avtorskih del, ki se stalno nahajajo v javnem prostoru, ter neovirano uporabo tako nastalih posnetkov. Vendar v marsikateri evropski državi ta pravica ni samoumevna.
V najbolj spornih primerih smo dejansko v prekršku s popolnoma vsako sliko, ki jo naredimo brez izrecne odobritve lastnika. Mogoče ste kaj podobnega v preteklosti storili tudi sami, če ste slikali recimo Eiffelov stolp (Francija), Kolosej (Italija), Partenon (Grčija,) ali, pomenljivo, stavbo Evropskega parlamenta (Belgija).
Zakaj pomenljivo? Julia Reda, poslanka iz vrst Zelenih v Evropskem parlamentu, si je pred meseci zadala velikopotezno nalogo vseevropske ureditve avtorskega prava, kar seveda vključuje tudi slike in posnetke avtorskih del. Pristojni organ za obravnavo predloga, Komite za pravne zadeve, pa je nato poslankin predlog obrnil na glavo in Evropskemu parlamentu priporočil, naj glasuje o tem, da bi svobodo snemanja in slikanja na javnih mestih širom Evrope ne priznali, temveč – omejili.
Po predlogu bi bila svoboda panorame bodisi ukinjena, bodisi dovoljena le v nekomercialne namene. Slednje se sicer sliši zadovoljivo, toda v praksi je meja med komercialnim in nekomercialnim pogosto nejasna, medtem ko v pravni stroki obstaja jasen konsenz, da se sfera komercialnega prične dolgo preden dejansko pride do dobička.
Nalaganje fotografije na vaš osebni Facebook profil se recimo šteje za komercialno dejavnost, saj podjetju Facebook Inc. s to potezo dovoljujete uporabo slike v komercialne namene, za kar pa predhodno niste dobili dovoljenja lastnika avtorskih pravic. Več sto milijonov Evropejcev bi se nas tako vsak dan znašlo v prekršku tako po civilnem kot tudi po kazenskem pravu.
Takšna ureditev bi močno zagrenila življenje profesionalnim fotografom, snemalcem in novinarjem, katerih dejavnost sicer ima močan komercialen značaj, vendar je neovirano delovanje novinarstva in umetnostnih strok po drugi strani v povsem razvidnem javnem interesu.
Na težave s pobudo je opozorila tudi Wikipedia, ki se v izbiri slikovnega gradiva omejuje zgolj na vire v javni domeni, in ki bi bila po lastnem statutu primorana sneti popolnoma vse slike, posnetke in ilustracije s spremenjenim statusom.
Marksistična teorija pozna izraz ‘akumulacija z razlaščanjem’, ki označuje kovanje dobičkov prek ločevanja ljudi od nekoč skupnih in brezplačnih vidikov življenja. Če se je zgodovinska raba pojma začela z ‘ograjevanjem’, to je procesom odvzemanja nekoč skupne, srenjske zemlje kmetom, pa se je razlaščanje v naslednjih stoletjih razširilo na vedno nova in nova področja in naposled doseglo tudi svoboščine na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Internet in avtorske pravice sta tako zgolj zadnji med poglavji v zgodovinskem procesu, ki ga je potrebno preobrniti.
Vabljeni k podpisu peticije, ki opozarja evropske poslance, naj na parlamentarni obravnavi v četrtek, 9. julija zavrnejo predlog Odbora za pravne zadeve. Pomagajmo do četrtka zbrati pol milijona podpisov.
Za skupno in javno dobro!
