Svetovni dan biotske raznovrstnosti

swampdollar

Živimo v času množičnih izumrtij živalskih in rastlinskih vrst.

22. maja obeležujemo svetovni dan biotske raznovrstnosti. Združeni narodi so ta dan namenili osveščanju javnosti o pomenu biodiverzitete in kritičnemu stanju naravnega okolja. Stanje je naravnost kritično: če bi v običajnih razmerah brez vmešavanja človeka na leto izgubili med eno in petimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami, danes zaradi človeških aktivnosti vsako leto izumre med 10.000 in 50.000 vrst.

Pogosto se kot glavni vzrok za množično izumiranje navaja omalovažujoč odnos človeštva do narave. Čeprav smo skozi zgodovino številne vrste res iztrebili iz gole objestnosti ali nepremišljenega upravljanja z naravo, pa podatki kažejo, da je do alarmantnega povečanja izumiranja prišlo šele po koncu druge svetovne vojne, v zlati dobi kapitalizma, in sicer hkrati z naglo rastjo industrijske in kemične proizvodnje ter pospešenim izkoriščanjem naravnih virov.

Povezava med ekonomskim razvojem, ki temelji na izkoriščanju narave in izumiranjem vrst, je očitna. V besedah Karla Polanyja je za kapitalizem značilno, da naravo obravnava kot proizvodni faktor v ekonomskem procesu, namesto da bi ekonomski proces obravnaval kot umeščen v samo naravo. Z obravnavo naravnega kot sredstva za ekonomski razvoj in produkcijo vrednosti pridemo do protislovja, saj ekonomska sfera proizvodnje in delitve dobrin lahko obstaja zgolj znotraj okvirov naravnega. Če se je našim prednikom zdelo, da živijo na planetu neomejenih možnosti, nam mora biti danes jasno, da so naši viri omejeni in da stremljenje k neomejeni gospodarski rasti temelji na iluziji z popravljivimi posledicami.

Posledice takšnega gospodarjenja so naravne katastrofe, kot so oljni madeži in jedrske nesreče, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov, pa tudi daljnosežno spreminjanje naravnih sistemov na globalni ravni, vključno z ozonsko luknjo in podnebnimi spremembami. Ironično, omenjene posledice v različnih časovnih in prostorskih merilih spodkopavajo tudi samo reprodukcijo ekonomskega sistema. Raznoteri poskusi ekonomistov spopadanja z opisanimi pojavi s pomočjo izračuna okoljske škode so obsojeni na propad oziroma v najboljšem primeru lahko zgolj omilijo določene lokalne probleme. Velikanskih in nepovratnih posledic problemov, ki smo jim priča, namreč ni moč ovrednotiti kot škode v monetarnem smislu.

Zmanjševanje biotske raznovrstnosti je izguba pestrosti življenjskih oblik na Zemlji. V neverjetnem bogastvu narave se nam škoda pogosto zdi bistveno manjša, kot je v resnici. Vendar pa bomo z nadaljevanjem trenutnih trendov zgolj v nekaj desetletjih zdesetkali življenje na Zemlji. Zato je zmanjševanje biotske raznovrstnosti izguba življenja samega. In za življenje ni cene, ki bi odtehtala njegovo izgubo – posledično pa tudi izgubo naše lastne prihodnosti.

Deli.