V nedeljo, 13. septembra, se je v Grčaricah pri Ribnici odvijala spominska prireditev ob obletnici tridnevnih bojev enot 14. divizije v teh krajih, v organizaciji ZB za vrednote NOB Ribnica, Občine Ribnica in PGD Grčarice.
Na prireditev je bila povabljena tudi Špela Peršl Mlakar, da kot članica gibanja Puntarji in stranke IDS spregovori tudi v imenu mlajših generacij.
Tik pred zdajci pa je bil Špeli nastop dobesedno prepovedan. Razlog je bil po besedah organizatorke protest na proslavi ob priključitvi Primorske matični domovini v Tolminu dan prej, kjer so mnogi izrazili nasprotovanje slavnostnemu govorcu, dr. Milanu Brglezu. Več o razlogih za protest in odziv, ki ga je gesta sprožila v javnosti, si lahko preberete v izjavi Puntarjev tukaj.
Nesojeni govor, ki je bil naši članici samovoljno preprečen, objavljamo spodaj v celoti:
Karkoli bi danes povedala o Grčaricah, o krvavih bitkah in razlogih zanje, bi ne bilo nič novega. Verjamem, da so bile vse te zgodbe že povedane, vse solze posušene…a še vedno obstaja spomin, za katerega upam, ne bo nikdar zbledel.
Pogumni so bili takratni partizani. Brez vse moderne tehnologije, marsikdaj na slepo, so se podajali v boj. Niso prav dosti razmišljali, kako bodo videti v očeh tistih, ki so se odločili ostati doma in sklonjenih glav počakati na rablja, niso se več bali za svojo službo, premoženje. Skrbelo jih je za domače, ki so jih puščali na milost in nemilost okupatorju in izdajalcem iz vrst lastnega naroda a so se podali v boj, ker so verjeli, da je treba pravice priboriti pa tudi če pri tem tvegaš lastno in življenja svojih dragih.
Danes opažam, da so politiki pripravljeni storiti popolnoma vse, da si svoje položaje na račun države zagotovijo in jih čim dlje obdržijo. Pri tem so tudi oni pogumni. Tudi oni so pripravljeni žrtvovati marsikaj. Tovarne, delovna mesta, javno šolstvo, zdravstvo… življenja ljudi, ki tukaj živimo. Tudi vrednote in lastno poštenje so pripravljeni žrtvovati za svoj lasten položaj.
In zato sem se kot zdaj že mnogi, odločila, da se pridružim Puntarjem, ki že tretje leto neprenehoma krepimo svoje vrste in se borimo ob boku tistih, ki se zavedajo, da so pravice, ki jih imamo priborjene in ne podarjene in da je na nas, da jih ubranimo ter zavarujemo naše zanamce, tako kot so to naredili naši očetje, dedje in pradedje.
Kot Puntarka in članica Iniciative za demokratični socializem trdno verjamem, da je naša naloga, da se tudi mi postavimo na branik. Da tudi mi zberemo pogum. Da prenehamo hoditi po svetu sklonjenih glav in si ne zatiskamo oči, ter se ne predajamo lažnemu upanju, da bodo drugi poskrbeli za nas.
Naš cilj je ohraniti človeško dostojanstvo. Povrniti delavcu njegove pravice in oblastnikom pokazati, da budno spremljamo njihove korake in bomo storili vse, kar je v naših močeh, da jim ne dovolimo uničiti in pokrasti tega, za kar so 70 let nazaj ljudje dali življenja.
Vedno smo tam, kjer se bije boj. Želimo, da se nam pridruži sleherni, ki ga boli, ko gleda dnevna poročila. Sleherni, ki se zaveda, da se tlačeni lahko upre le tako, da se dvigne.
Nimamo namena obupati. Niti nimamo namena popustiti pod pritiski. Še naprej se bomo odločno upirali privatizaciji, fašizmu in vsem vrstam nasilja. Še naprej bomo zagovarjali socializem in neposredno demokracijo ter prisegali na moč ljudstva. Tukaj bomo do nove zmage.
Končujem. Težka noč je legla na vojake,
strahotno piha veter čez mrtvake,
čez njih krvav in bled obraz.
